Pleveli v žitih

PLEVELI V ŽITIH

Pleveli v žitih nam lahko močno zmanjšajo količino in kvaliteto pridelka. Poleg tega pa še močno otežujejo spravilo. Pojavljajo se tako v jesenskem, kot spomladanskem času, zato je pomembno njihovo stalno zatiranje. Termin uporabe herbicidov je odvisen od termina setve, vremena in lastnosti plevelnih populacij na posameznih njivah. Zatiranje plevelov v ozimnih žitih že v jesenskem času je smiselno, če smo žita posejali zelo zgodaj in se zima prične pozno. V takšnih razmerah se pleveli v velikem številu razvijejo že jeseni in lahko že v stadiju razraščanja povzročijo izgube pridelka, ki jih pozneje ni mogoče več nadoknaditi. Jesenski termin je pomemben za zatiranje agresivnih plevelov, ki bi do spomlad že lahko prerasli občutljivi stadij in bi jih takrat težko zatrli. Kritična števila za jesensko- zimsko obdobje, ko so žita v stadiju od zaključka oblikovanja prvih listov do konca razraščanja (EC 18 -28) so: enoletni ozkolistni pleveli (srakoperec, njivski lisičji rep, stoklase ) 25 rastlin na m², enoletni jesensko zimski pleveli z majhnim habitusom (koprive, plešec, jetičniki, zvezdica,) 20 m², enoletni jesensko zimski pleveli s srednjim habitusom (vijolica, kamilice, zebrati, ) 15 m², agresivni jesensko zimski enoletni pleveli (plezajoča lakota, križnice) 0,5-1 m². Kot prag za zatiranje lahko uporabimo mejo, ko pleveli poraščajo več kot 5% površine tal ali pa imamo več kot 70 do 80 plevelov različnih vrst, v stadiju kličnih listov in prvega lista na m2. V spomladanskem obdobju lahko te pragove v fazi ozimnih žit EC 30 do 35, v gostih posevkih (nad 400 bili na m2) povečamo za 20%. Pri jarih žitih v spomladanskem obdobju v stadiju EC 15 -20 upoštevamo za 20% zmanjšana kritična števila predstavljena za ozimna žita.

Za zatiranje širokolistnih plevelov v žitih med rastno dobo uporabimo herbicid Duplosan KV Combi, Sekator OD. Za zatiranje tako široko kot ozko listnih pa uporabljamo pripravek Hussar OD. 

Za zatiranje plevelov na strniščih po žetvi pa uporabimo totalni herbicid SHYFO.

Pleveli, ki se najpogosteje pojavljajo v žitih so:

Jetičniki (Veronica sp.)
Bršljanasto listni jetičnik (Veronica hederifolia)

Perzijski jetičnik (Veronica persica)

Rastišče: bršljanasto listni jetičnik raste na njivah, bogato gnojenih tleh in na ozarah ter pustih tleh. Perzijski jetičnik raste na zapleveljenih in ilovnatih, s hranili bogatih njivah, na žitnih poljih, vrtovih, vinogradih in ob poteh.
Morfološke lastnosti: bršljanasto listni jetičnik: v višino zraste 10 do 60 cm. Steblo je poleglo do kipeče, bogato razvejano. Listi so pecljati, pecelj je dolg do 2 cm, so okroglo srčasti, narezljani z globokimi zarezami, podobni bršljanovim listom, so razmeroma široki, srednja krpa je dva krat toliko širša kot stranski krpi. Cvetovi so pecljati, posamični, v zalistju, svetlomodri do lila. Cveti od marca do maja. Perzijski jetičnik zraste v višino 10 do 40 cm. Steblo je krepko, poleglo ali kipeče, večkrat razvejano, dlakavo, na kolencih se včasih ukoreninja. Listi so ostro nazobčani, na listni bazi rahlo srčasti, neenakomerni poraščeni in kratkopecljati. Cvetovi so nebesno modri, posamični, na dolgih dlakavih pecljih. Cveti od marca do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: jetičniki kalijo v hladnem obdobju, jeseni in zgodaj spomladi. Kalijo plitvo pod površino tal, v temi. Jeseni kaleči pleveli tvorijo goste sklope rastlin v ozimnih žitih.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: bršljanasto listni jetičnik je indikator za ilovnata tla. Cvetovi se oprašujejo sami, semena raznašajo mravlje. Perzijski jetičnik lahko raste in cveti vse leto, tudi pozimi. Je gostitelj nekaterih ogorčic (nematod).

Kamilica (Matricaria chamomilla)

Rastišče: zelo razširjena je na poljih vseh vrst, posebno v združbi z žiti, v vinogradih, vrtovih, na poteh, robovih itd. Ustrezajo ji sveža, s hranili bogato založena glinasta ali ilovnato-glinasto-peščena tla brez kalcija. Uspeva tudi na slanih tleh.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 15 do 40 cm. Steblo je pokončno, golo, na preseku okroglo, z dolgimi vejami. Listi so pernato deljeni, nežni, gladki, brez vonja. Cvetovi so cevasti, rumeni in združeni v rumene glavice, ki so obdane z belimi venčnimi listi. Če cvetove zmrvimo, značilno dišijo. Cveti od maja do septembra, pogosto dva krat v letu.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: jeseni in spomladi. Pozno kaleče rastline prezimijo v obliki rozet.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebnosti: Ima zdravilne lastnosti. Živali se je zaradi močnega vonja izogibajo. Ima neugoden vpliv na mlečnost.

Kodrastolistna kislica (Rumex crispus)

Rastišče: uspeva na poljih, travnikih, pašnikih, ob poteh in rečnih ustjih. Rada ima s hranili bogata tla, posebno z veliko dušika, večinoma na težkih glinastih tleh. Pogosto se pojavlja na poljih s težkimi in vlažnimi tlemi.

Morfološke lastnosti: Zraste visoko tudi do 100 cm. Steblo je pokončno, ponekod z rdečkastimi odtenki, nerazvejeno ali razvejeno. S starostjo steblo oleseni in postane rjavordeče. Listi pri tleh so ozki ali suličasti, do 30 cm dolgi, v sredini najširši, na robu valoviti in skodrani. Stebelni listi se navzgor po steblu manjšajo. Najvišje ležeči listi so suličasti. Cvetovi so rumeno rdečkasti do rdečkasto zeleni, tvorijo rahle metlice, nameščene na koncu stebla, na vrhu so brez listov. Seme kali do 3 cm v globino. Seme kali periodično, zelo raztegnjeno. Semena z iste rastline se glede časa kalitve različno obnašajo.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: zgodnja pomlad.
Razmnoževanje: vegetativno, s koreninami = zelnate trajnice, ki obnavljajo nadzemne deleže s semenom.
Življenjska doba: večletni zelnati plevel.
Posebne lastnosti: vsebuje glikozid, zato je grenkega okusa. Živina se je izogiba. Je pokazatelj ilovnatih, glinastih in s hranili bogatih tal.

Mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum)

Rastišče: za tla je precej zahtevna. Najbolje uspeva na zmerno vlažnih, srednje težkih, globokih in ne prekislih tleh. Na izrazito težkih, vlažnih in tudi suhih tleh hitro odmre.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 80 do 80 cm. Bili so pokončne, gladke, rastlina se šopasto razrašča. Listi so podolgovati, mladi listi cevasto zviti.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: vse leto.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: navadno enoletni plevel, lahko tudi dvo letni.
Posebne lastnosti: je najbolj razširjena in s hranilnimi snovmi najbogatejša trava za pridelovanje krme. Ker se hitro regenerira, se po preoravanju travnika pojavi kot plevel v posevku koruze. 

Modri glavinec (Centaurea cyanus)

Morfološke lastnosti: modri glavinec je od 30 do 90 cm visoka rastlina, ki ima pokončno, sivo-zeleno razvejano steblo. Listi rastline so suličasti, dolgi od 1 do 4 cm. Cvetovi so izrazito modre barve, po čemer je rastlina dobila tudi ime, v premeru pa merijo od 1,5 do 3 cm. Barvilo se imenuje protocianin, ki ga vsebujejo tudi vrtnice, le da je pri njih rdeče barve. Cvet je v bistvu socvetje, ki ga sestavljajo drobni temnomodri cvetovi v sredini, okrog njih pa so razporejeni lijakasti modri listi, ki so na koncu nazobčani.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: jeseni in spomladi.
Razmnoževanje: vegetativno = zelnate trajnice, ki obnavljajo nadzemne dele; s semenom.
Življenjska doba: enoletni ali dvoletni plevel.
Posebne lastnosti: modri glavinec je v Sloveniji uvrščen na Rdeči seznam praprotnic in semenk kot ranljiva vrsta. Razlog za ogroženost te rastline je uporaba herbicidov na njivah, ki so bile v preteklosti najbolj pogosto rastišče modrega glavinca. Le-ta je bil v preteklosti eden najbolj razširjenih njivskih plevelov. 

Mrtva kopriva (Lamium purpureum)

Rastišče: obdelana tla, groblje in vlažni travniki, rada ima rastišča, bogata s hranili, na lahkih in zračnih , humosnih in peščenih tleh. Je nekoliko termofilna rastlina.
Morfološke lastnosti: zraste 5-30 cm visoko. Steblo je pokončno ali poleglo, grmasto razraščeno, spodaj gladko, zgoraj puhasto poraščeno. Zgornji listi so sedeči, obdajajo steblo, spodnji so pecljati. Listi so okrogli, globoko zarezani. Cvetovi so združeni in svetlo vijolične barve. Prvi cvetovi se pojavijo spomladi in ostanejo večinoma v stadiju popka, so okrogli, poznejši cvetovi se odprejo in so čeladaste oblike in svetlejši. Cveti od parila do junija , v višjih legah do avgusta, pogosto potem še enkrat v septembru, oktobru, posamične rastline lahko tudi vse leto.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali vse leto.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: navadno enoletni plevel.
Posebne lastnosti: živina se je izogiba zaradi neprijetnega okusa in vonja. Za konje je strupena.

Navadna zvezdica (Stellaria media)

Rastišče: raste na s hranili in dušikom bogatih njivah, vrtovih, vinogradih, na ruderalnih zemljiščih, po nabrežjih in gozdovih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 5 do 40 cm. Steblo je okroglo, največkrat enoredno, dlakavo, običajno poleglo. Listi so srčasti, zaokroženi, kratkopecljati, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so majhni in beli, v razrahljanem socvetju pakobulu s petimi belimi venčnimi listi. Cveti celo leto.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: kali jeseni in spomlad, tudi pri nizkih temperaturah. Jeseni kaleči pleveli semenijo spomladi , semena hitro kalijo, tako da še v istem letu semenijo ponovno. Jeseni kaleči pleveli tvorijo goste sklope rastlin v ozimnih žitih.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: je indikator za tla, bogata z dušikom. Izvleček uporabljajo v ljudskem zdravilstvu pri zdravljenju revme in proti bolečinam v sklepih.

Navadni srakoperec (Apera spica-venti) 

Rastišče: raste na poljih, v posevkih strnih žit, povečini na lahkih, blago kislih in vlažnih zemljiščih. Pojavlja se tudi na neobdelanih tleh. Ustreza mu zmerno podnebje do planinskega pasu. 

Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 120 cm. Steblo je pokončno in gladko. Listi so hrapavi, zeleni, dolgi okoli 15 cm, široki približno 3 cm. Nimajo avrikule. Cvet je široka metlica, dolga okoli 25 cm, z mnogo bočnih vejic. Klaski so posamični. Cveti od junija do avgusta.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali jeseni in spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletnica, povečini ozimna, redko jara.
Posebne lastnosti: eden najbolj pogostih in množičnih travnih plevelov v pšenici in ječmenu.  

Njivska vijolica (Viola arvensis)

Rastišče: zahteva veliko svetlobe, večinoma je plevel žit, pojavlja pa se na vseh obdelanih zemljiščih. 
Morfološke lastnosti: v višino zraste 10 do 30 cm. Steblo je pokončno, redkeje poleglo, ostro trirobo, votlo, razveji se pri dnu. Listi so brez dlak ali na žilah rahlo neenakomerno porastli, na robovih grobo zarezani, spodnji listi so na pecljih, okrogli do jajčasti, zgornji kratko pecljati in podolgovati do suličasti. Prilisti so globoko pernato deljen. Cvetovi so posamični, na dolgih pecljih, s šestimi neenakomerno velikimi cvetnimi listi različne barve, večinoma rumen obele, zgornji tudi vijoličaste barve. Cveti od maja do septembra, pogosto tudi vse leto. 
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli. 
Obdobje vznikanja: seme kali vse leto, plitvo v zemlji, v globini 0,5 do 1 cm. 
Razmnoževanje: s semenom. 
Življenjska doba: navadno enoletni plevel, lahko tudi prezimi. 
Posebne lastnosti: vsebuje glikozide, ki lahko povzročijo zastrupitev živine.   

Njivski lisičji rep (Alopecurus myosuroides)

Rastišče: ustreza mu zmerno toplo in vlažno podnebje ter s hranili bogata ilovnata tla. Raste na obdelanih zemljiščih (krompir, žita), v vinogradih, ob poteh in na zapuščenih krajih. V monokulturi žita je lahko nevaren plevel. 
Morfološke lastnosti: v višino zraste do 80 cm. Steblo je pokončno, v zgornjem delu nekoliko raskavo, sicer je povečini gladko. Listi so dolgi 3 do 16 cm, gladki, z grobim robom. Jeziček je odprt in gladek. Cvet je pokončna, klasoidna metlica. Cveti spomladi in poleti.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli
Obdobje vznikanja: seme kali od pomladi do jeseni, največ v jeseni.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel, pogosto ozimni.
Posebne lastnosti: je majhne krmne vrednosti, ima zelo malo listov. 

Njivski osat (Cirsium arvense)

Rastišče: uspeva na obdelanih tleh, pašnikih, med grmovjem, na posekah. Ustrezajo mu sveža do zmerno suha, s hranili bogata in globoka ilovnata tla, prav tako rastišče, bogata z dušikom.
Morfološke lastnosti: zraste 30 do 160 cm v višino. Steblo je razvejano, skoraj brez dlačic. Listi so nedeljeni ali globoko deljeni, s trikotnimi zarezami in večinoma valoviti. Listni rob je trnat, listna ploskev je na zgornji strani brez dlak ali največ pajčevinasto dlakasta, spodnja stran pa je sivkasta, nikoli volnata. Cvetovi so združeni v cvetne koške, umazano vijoličasti, v kobulastih latih. Moški in ženski cvetovi so na različnih rastlinah (dvodomnost). Ženski cvetovi rahlo dišijo po vaniliji. Cveti poleti in jeseni. 
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli. 
Obdobje vznikanja: kali jeseni iz zgornje plitve plasti tal. Seme je kaljivo več kot 6 let. 
Razmnoževanje: vegetativno, z rizomi in podzemskimi živicami; s semenom. 
Življenjska doba: večletni plevel. 
Posebne lastnosti: rastline se ukoreninijo do 3 m globoko in imajo številne vodoravne koreninske izrastke, iz katerih poženejo zeleni deli rastline. Je pionirska rastlina in se na neporaslih rastiščih pojavi med prvimi. K razmnoževanju bistveno pripomore obdelava tal, ki pretrga koreninske dele in jih tako razširja.

Ogrščica (Brassica napus) 

Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli. 
Obdobje vznikanja: spomladi. 
Razmnoževanje: s semenom. 
Življenjska doba: navadno enoletni plevel.

Plezajoča lakota, smolenec (Galium aparine) 

Rastišče: raste na rodovitnih, globokih, težkih in humusnih tleh v različnih posevkih, največkrat ga najdemo v združbi s strnim žitom. Zaradi sposobnosti plezanja po rastlinah, je zelo konkurenčna rastlina, največkrat problematična v žitih, ker otežuje spravilo. 
Morfološke lastnosti: v višino zraste 40 do 150 cm. Steblo je četvero robo, steblo in listi so pokriti z dlačicami. Z dlačicami se pritrdi na druge rastline in pleza po njih. Steblo je na kolencih togo dlakavo, na kolencih je tudi največ dlak. Listi so suličasti, razporejeni na kolencih, na enem vretencu jih je 6-9, so linearno razporejeni, sorazmerno mehki, temnozeleni. Zgornja stran listov je posuta z naprej zakrivljenimi bodicami. Listi so dolgi 30-60 mm in široki 3 do 8 mm. Majhni beli cvetovi so v obliki socvetja kobul. Cveti od maja do oktobra. 
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli. 
Obdobje vznikanja: vznika lahko vse leto. 
Razmnoževanje: s semenom. 
Življenjska doba: navadno enoletni plevel, zunaj obdelovanih zemljišč tudi večletni. 
Posebne lastnosti: je gostitelj nekaterih vrst ogorčic (nematod).