Gnojenje žit

V primeru hudega pomanjkanja (A razred) je potrebno gnojenje z omenjenima hraniloma opraviti jeseni pred setvijo. V nasprotnem primeru lahko gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo tudi zgodaj spomladi skupaj s prvim dognojevanjem, pri čemer namesto enostavnih dušičnih gnojil uporabimo ustrezno NPK gnojilo. Za gnojenje pšenice v jeseni se ne priporoča hlevski gnoj, ker se preko slame lahko prenašajo bolezni. Bolj primerna je gnojevka, vendar je dobro, da jo na njivo razvozimo vsaj 14 dni pred setvijo. Še bolje je uporabiti briketirana organska gnojila. Organsko gnojilo Agrosol je rastlinskega izvora, ne vsebuje semen plevelov ali povzročiteljev okužb, vsebuje pa visok delež organske snovi in oživi talno floro in favno. Deluje počasi in dolgotrajno. Cenejša, nekoliko hitreje delujoča različica organskega gnojila živalskega izvora pa je Organo.

Dognojevanje z dušikom: preveliki odmerki dušika povzročajo večjo stopnjo občutljivosti na bolezni ter poleganje, prenizki odmerki dušika pa zmanjšujejo pridelek in poslabšujejo kakovost žita. Količino dušika in čas dognojevanja določimo na podlagi gostote posevka in zalog dušika v tleh, nato izberemo ustrezno gnojilo. Kritične faze za pomanjkanje dušika so v fazi razraščanja (formira se število klasov), v fazi kolenčenja (formira se dolžina klasa) in v fazi klasenja (formira se teža zrnja in kakovost). Skupne potrebe ozimne pšenice po dušiku spomladi so 120 kg N/ha. Enkratni odmerek ne sme presegati 80 kg N/ha, zato gnojenje z dušikom razdelimo na dva ali tri obroke. Prvo dognojevanje opravimo takoj, ko se prične spomladanska rast, to je, ko se temperatura zraka dvigne nad 5 oC. Odmerek dušika je odvisen od vsebnosti dušika v tleh, stanja posevkov po prezimitvi, vremenskih razmer v zimskem času ter od pričakovanega pridelka. Posevke, ki so redki (manj kot 400 rastlin/m²) ali so slabo prezimili čim prej dognojimo in jih tako spodbudimo k razraščanju. Z dognojevanjem lahko malo počakamo tam kjer so posevki dobro prezimili in so bujni in gosti. Potrebne odmerke dušičnih gnojil lahko natančno določimo na podlagi analize dušika v tleh, katero opravimo tik pred dognojevanjem. Prvo dognojevanje lahko opravimo na podlagi Nmin analize ali hitrega talnega nitratnega testa. Od faze 2. kolenca naprej preverjamo preskrbljenost posevkov z dušikom na podlagi rastlinskega talnega testa ali s spektrofotometrom, predvsem v kritičnih fazah kolenčenja in klasenja. Odmerek dušika za prvo dognojevanje dobimo tako, da od ciljne vrednosti 120 kg/ha odštejemo količino mineralnega dušika v tleh, ugotovljeno s pomočjo hitrega talnega testa. Za prvo spomladansko dognojevanje za ozimno pšenico v večini primerov zadostuje 40 do 70 kg dušika/ha, kar zadostimo s 150 do 260 kg KAN/ha. Na dobro založenih tleh (stopnja oskrbljenosti C ali D) uporabimo za dognojevanje KAN, na slabše založenih tleh (stopnja oskrbljenosti A ali B) in tam, kjer ni bilo opravljeno predsetveno gnojenje z NPK ali z organskimi gnojili uporabimo za prvo dognojevanje NPK 15-15-15 v odmerku 300 – 400 kg/ha.

Za dognojevanje pšenice lahko uporabimo tudi gnojevko v količini 15 – 20 m3/ha, priporočamo gnojenje s cisternami, ki imajo vlečne cevi. Za hitre rezultate gnojenja se lahko odločimo tudi za foliarno gnojenje. Tako lahko prvo, drugo ali tretje gnojenje opravimo s kombinacijo KAN-a in listnega gnojila Foliar PK PRO ali profesionalno gnojilo Nutri-phite PK (v katerem je fosfor v fosfitni obliki in je veliko bolje sprejemljiv rastlinam) tam, kjer gre za večje pomanjkanje dušika, fosforja in kalija in smo fosfor ter kalij talno aplicirali že v jesenskem času. V primeru večjega pomanjanja NPK-jev v tleh lahko uporabimo tudi kombinacijo talnega gnojila NPK 15-15-15 in foliarnega gnojila Foliar NPK PRO. Kadar so tla spomladi s hranili na splošno razmeroma dobro založena, pa lahko uporabimo foliarno gnojilo Foliar NPK PRO kot dodatek za vzdrževanje dovolj razpoložljivih hranil za rastlino. Kadar se pri prvem dognojevanju pojavi potreba samo po dušičnem dognojevanju, lahko uporabimo dolgotrajno dušično listno gnojilo Foliar N. Foliarna gnojila uporabljamo v kombinaciji s talnimi gnojili takrat, kadar gre za močno pomanjkanje hranil in želimo hitre rezultate, kadar pa imamo tla dobro založena s hranili, je foliarno gnojilo kot pomoč za kratkotrajno vzdrževanje dovolj razpoložljivih hranil za rastlino, brez uporabe talnih gnojil. Foliarna gnojila lahko včasih nadomestijo uporabo talnega gnojila v enem izmed dognojevanj, so tudi praktična za uporabo, saj jih lahko nanašamo na rastline v kombinaciji s fitofarmacevtskimi sredstvi. Vedno pa je potrebno upoštevati založenost hranil v tleh in v rastlini ter gnojenje prilagoditi trenutnemu stanju v tleh in rastlinah.

Drugo dognojevanje opravimo, ko na rastlinah lahko otipamo eno do dve kolenci, oziroma ko so rastline visoke okoli 15 cm. V naših rastnih razmerah je to v prvi polovici aprila. Z drugim dognojevanjem vplivamo na razvoj klaskov in cvetnih zasnov v klaskih. Za drugo dognojevanje ozimne pšenice priporočamo okvirni odmerek 40-60 kg dušika/ha oziroma 150 do 220 kg KAN/ha. Za določitev natančnejšega odmerka dušika za drugo dognojevanje si pomagamo z uporabo hitrega rastlinskega nitratnega testa. Za dobro kakovost zrnja pšenice je pomembno tretje dognojevanje, ki ga opravimo v obdobju od začetka klasenja do cvetenja. S tretjim dognojevanjem podaljšamo obdobje nalivanja zrn, povečamo težo zrn in vsebnost beljakovin. Za tretje dognojevanje gnojimo s 30 – 50 kg dušika/ha oziroma 110 – 180 kg KAN/ha. Namesto KAN-a lahko uporabimo 10 – 20% raztopino sečnine ali Urea (46% dušika). Dognojevanje z raztopino sečnine je potrebno opraviti v oblačnem vremenu, da ne pride do ožigov listov in klasov.

V skladu z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je potrebno paziti, da ne presežemo mejne vrednosti vnosa dušika v tla: Skupni letni vnos dušika pri gnojenju pšenice ne sme presegati 180 kg N/ha. Letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč na nivoju kmetijskega gospodarstva.