Škodljivci

ŠKODLJIVCI NA STROČNICAH

Fižolar (Acanthoscelides obtectus)

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog: fižolar je hrošček, katerega telo je ovalne oblike in je dolgo od 3 do 4,5 mm. Hrošček je temne skoraj črne barve, pokrovke (prvi par kril) in vratni ščit so pokrite s finimi dlačicami neenakih barv in na ta način oblikujejo temnejše ali svetlejše pege. Pokrovke ne pokrivajo zadka v celoti. Noge in tipalke so črne, le osnova tipalk in goleni prednjih nog so svetlejše barve.
Škodo na fižolu in drugih stročnicah povzročajo ličinke, ki živijo v zrnju in se hranijo z njegovo vsebino. Da je zrnje napadeno s fižolarjem, opazimo po značilnih okroglih ali ovalnih luknjicah na površini zrnja. Nekatere luknjice so še prekrite z lupino, tako da na zrnju vidimo nekakšna okenca. Zelo napadeno zrnje je lahko znotraj skoraj popolnoma izjedeno.
V shrambah samice odlagajo jajčeca na ali med fižolova zrna in sicer bolj ali manj vse leto odvisno od temperature in drugih faktorjev. Na polju pa odlagajo jajčeca v času začetka sušenja strokov. Zrna, ki so napadena s fižolarjem, so neužitna in celo zdravju škodljiva, napadeno zrnje tudi ni primerno za seme, saj je zmanjšana kalivost le tega.
Samice fižolarja odložijo okoli 50 jajčec, lahko tudi več (do 100) ali pa manj, kar je zelo odvisno od temperature, vlage in prehrane ličinke. Pri temperaturi pod 8 oC samice prenehajo z odlaganjem jajčec. V skladiščih samice odlagajo jajčeca na fižolova zrna ali med njih, na polju pa jajčeca odlagajo v stroke. Stadij jajčeca traja 3 do 15 dni. Izlegle ličinke se zavrtajo v zrno, kjer se hranijo in večkrat levijo. V enem večjem zrnu je lahko tudi 20 do 30 ličink, v drobnejših zrnih pa manj. Pri ugodnih temperaturah se ličinke razvijejo v manj kot mesecu dni, sicer pa 2 ali 3 mesece. Pri temperaturi okoli 28 oC traja razvoj ličinke približno 30 dni. Zabubi se v ovalni komori tik pod lupino fižola. Stadij bube traja od 12 do 25 dni. Ko se hroščki izležejo, pregrizejo lupino in pridejo ven. Hroščki na prostem ne morejo prezimiti, morda le izjemoma v blagih zimah. Običajno imajo v enem letu od 3 do 5 generacij, pri nižjih temperaturah manj, pri višjih pa več.

Zatiranje: ličinke uničimo tudi z nizko temperaturo; nekaj dni pri  18 stopinjah C; kaljivosti ne uničimo.

Črna fižolova uš (Aphis fabae)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: krilate uši so 1,6 do 2,6 mm velike, zadek je zelenkasto črne barve in ima na hrbtni strani temne prečne proge. Nekrilate uši so 1,5 do 3 mm velike, temno sive do zelenkasto črne barve.  Prezimujejo jajčeca na trdoleski (Euonymus europaea) lahko tudi na brogoviti (Viburnum opulus) zlasti v zahodni Evropi. Začetek pomladi se iz njih izležejo uši temeljnice, ki dajo 2 do 4 fundatrigene rodove. Od drugega roda naprej se vse bolj množično pojavljajo krilate oblike. Te preletavajo na številne poletne gostitelje, najbolj množično v maju. Na poletnih gostiteljih se uši razmnožujejo partenogenetsko, pojav uši je najbolj množičen v juniju in prvi polovici julija. Septembra krilate uši (najprej samice pozneje tudi samci) začnejo preletavati nazaj na zimskega gostitelja. Po oploditvi samice izležejo jajčeca, ki prezimijo. Razmnoževalni potencial črne fižolove uši je velik, na leto ima 13 do 19 rodov. Neposredno škodo povzroča s sesanjem sokov iz gostiteljskih rastlin, posledica tega je sprememba barve in zvijanje listov ter slabša rast. Kolonije listnih uši se naselijo na spodnji listni strani, zaradi obilnega izločanja medene rose se na napadene liste naselijo še glive povzročiteljice sajavosti. Zaradi slabše asimilacije se močneje napadeni listi sušijo, če so napadene mlade rastline se te lahko popolnoma posušijo. Črna fižolova uš je tudi vektor rastlinskih viroz.

Zatiranje: od kemičnih sredstev je registriran insekticid na bazi beta ciflutrina. Kot naravno preventivno zaščito za preprečevanje pojava fižolove uši uporabljamo Česnov izvleček.

Navadna ali fižolova pršica (Tetranychus urticae)

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog: samica je 0,4 do 0,5 mm dolga s hrbtno izbočenim telesom. Samci so malo manjši (0,35 mm), telo imajo zoženo. Barva telesa je rumenkasta do zelenkasta. V sredini telesa sta na obeh straneh dve temnejši pegi, ki včasih segata do zadnjega dela telesa. Imajo 8 členastih nog. Prezimijo pod listjem, v razpokah tal, na opornih kolih ali stebrih. Aktivne postanejo marca do aprila. Odrasla samica živi 30 dni in odloži 90-120 jajčec, včasih celo 200. Po 3-5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se trikrat levijo. Tedaj prehajajo skozi dve fazi pri vsaki levitvi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do imaga traja pri optimalni temperaturi 30-33° C, 8 do 12 dni; pri temperaturi 21° C pa 14 dni. Prija jim malo relativne zračne vlage, okrog 50 odstotne. Razmnoževanje navadne pršice vspodbuja toplo in suho vreme oz. toplota v rastlinjakih. Letno razvije 6 do 10 generacij.
Napadene rastline zlasti listi so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov so pršice v nežni preji. Močno napadene rastline dajo manjši pridelek, slabše kakovosti. Pršice se razširjajo počasi tako, da se jih opazi najprej na posameznih rastlinah, od koder prehajajo na sosednje.

Zatiranje: od fitofarmacevtskih sredstev so registrirana sredstva na bazi repičinega olja, fenazakvina ali azadirahtina.