Škodljivci

ŠKODLJIVCI SOLATNIC

Škodljivci solatnice napadajo zelo pogosto, predvsem v sušnem vremenu. Kot preventivo proti napadu škodljivcev in za boljšo odpornost rastlin sadike solatnic poškropimo z naravnim sredstvom za krepitev rastlin Koprivin.

Najpogostejši škodljivci v solatnicah so:

Uši (Uroleuchon sonchi, Hyperomyzus lactucae)

Opis poškodb: listne uši sesajo sok iz listov solate. Listi tako rumenijo in posledično se tudi sušijo. Glavna sezona okužb je spomladi in jeseni, poleti zaznano naravno zmanjšanje populacije uši.

Zatiranje: pomemben je preventivni agrotehnični ukrep,kot je polaganje prekrivke na solato, s čimer je onemogočen dostop škodljivcem do rastlin. Če so se uši množično že pojavile, uporabimo enega izmed insekticidov Mospilan 20 SG ali Pirimor 50 WG.

Koreninske uši (Pemphygus bursarius)

Opis škodljivca in poškodb: uši so rumenkaste in prekrite z belkasto volnato snovjo. Škodljivec prezimi v stadiju jajčeca na topolu. Ob koncu pomladi se preseli na korenine solate, endivije in nekaterih plevelov. Krilate uši se preletajo iz njive na njivo. Na koreninah solate jih najdemo v gostih kolonijah, ki jih prekriva vosek pepelnate barve. Uši sesajo korenine, zato zastane rast napadenih rastlin. Škoda je večja v sušnih in toplih obdobjih, ki pospešujejo razvoj uši. Močno napadene rastline venejo. Že razvite glave postanejo mehke, še nerazvite pa se neustrezno razvijejo. Pridelek se lahko precej zmanjša. Ob napadu zelo številčnih populacij rastline propadejo. Posamezne koreninice porjavijo in odmro. Vrsta Pemphidus brumarius je nevaren škodljivec na območjih, kjer gojijo solato v bližini topolovih nasadov ali parkov.

Zatiranje: za te vrste uši nimamo registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva. Pomembni so preventivni agrotehnični ukrepi (širok kolobar in odstranjevanje obolelih rastlin).

Listne zavrtavke (Ophiomya pinguis)

Opis poškodb: značilni so rovi predvsem v glavni žili lista. V rovih so prisotne bele breznoge ličinke - žerke. Na listih so opazni ubodi , ki jih škodljivka povzroči med hranjenjem in odlaganjem jajčec. Letno se pojavijo 3-4 rodovi.

Zatiranje: pomemben je preventivni agrotehnični ukrep,kot je polaganje prekrivke na solato, s čimer je onemogočen dostop škodljivcem do rastlin.

Južna plodovrtka (Helicoverpa armigera)

Opis škodljivca in poškodb: opazimo rjavkaste gosenice, ki zavrtajo liste.
Zatiranje: preventivni agrotehnični ukrepi: uničevanje koruznice (mulčenje), pridelovanje koruze oddaljeno od pridelovanja zelenjave, kjer je možno, tudi od rastlinjakov. Takoj ob pojavu prvih gosenic uporabimo insekticid Affirm.

Polži  (Limacidae Gastropoda)

Opis poškodb: objedeni listi, sluzasti sledovi.
Zatiranje: za učinkovito odganjanje polžev uporabimo insekticid Limaks. 

Strune (Elateridae)

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog:  ličinke hroščev pokalic obžirajo korenine in pritlehni del stebla  solate. Razvoj ličink, podobnih kosom žice, dolgih 7 do 40 mm traja tri do pet let. Največ ličink se pojavi na njivah, kjer imamo v kolobarju občasno travno-deteljne mešanice, veliko žit in če so njive občasno zanemarjene in močno zapleveljene. V sušnih obdobjih se napad strun poveča, ker skušajo ličinke nadomestiti izgubljeno vlago z izsesavanjem korenin.

Zatiranje: potrebo po zatiranju (prag škodljivosti) ugotovimo s kopanjem jam ali z uporabo vab. Ugotavljanje kritičnih števil izvedemo konec poletja. Če prag ugotavljamo po metodi kopanja jam, kot prag škodljivosti upoštevamo vrednost 1 do 3 ličink na m2. Na hektar izkopljemo vsaj 5 jam velikosti 0,25 m2. Za ugotavljanje kritičnega števila z vabami uporabimo za strune najbolj zanimive rastline (npr. sadike solate, gosto posejana žita, gomolje krompirja). Okolico vabe očistimo vseh plevelov in drugih rastlin. Če za določitev praga uporabimo vabe, kot kritično število jemljemo vrednost 2 do 5 ličink na m2. Pri določitvi kritičnega števila upoštevamo gostoto setve (silažna koruza / koruza za zrnje), stopnjo zapleveljenosti in kolobar. Za zatiranje strun uporabimo sredstvo Agrostrun.