Škodljivci

ŠKODLJIVCI PLODOVK

Najpogostejši škodljivci, ki se pojavljajo na plodovkah so:

Talne sovke (Agrotis segetum, Agrotis ypsilon, Euxoa temera)

Opis škodljivca in poškodb: gosenice talnih sovk se zavrtajo v razrastišče rastlin in jih na ta način uničijo ali pa popolnoma zavrejo njihov razvoj. Najpogosteje jih najdemo v maju ali v začetku junija. Gosenice so aktivne predvsem ponoči, čez dan pa se zarijejo do 5 cm globoko v tla. Največje napade lahko pričakujemo v letih z zelo zgodnjo pomladjo.

Zatiranje: pomembni so agrotehnični ukrepi, kot so: izogibanje večletnemu travinju kot pred posevku, večkratna obdelava tal, optimalni roki setve in sajenja.

Strune (Elateridae)

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog:  ličinke hroščev pokalic obžirajo korenine in pritlehni del stebla. Razvoj ličink, podobnih kosom žice, dolgih 7 do 40 mm traja tri do pet let. Največ ličink se pojavi na njivah, kjer imamo v kolobarju občasno travno-deteljne mešanice, veliko žit in če so njive občasno zanemarjene in močno zapleveljene. V sušnih obdobjih se napad strun poveča, ker skušajo ličinke nadomestiti izgubljeno vlago z izsesavanjem korenin.

Zatiranje: potrebo po zatiranju (prag škodljivosti) ugotovimo s kopanjem jam ali z uporabo vab. Ugotavljanje kritičnih števil izvedemo konec poletja. Če prag ugotavljamo po metodi kopanja jam, kot prag škodljivosti upoštevamo vrednost 1 do 3 ličink na m2. Na hektar izkopljemo vsaj 5 jam velikosti 0,25 m2. Za ugotavljanje kritičnega števila z vabami uporabimo za strune najbolj zanimive rastline (npr. sadike solate, gosto posejana žita, gomolje krompirja). Okolico vabe očistimo vseh plevelov in drugih rastlin. Če za določitev praga uporabimo vabe, kot kritično število jemljemo vrednost 2 do 5 ličink na m2. Pri določitvi kritičnega števila upoštevamo gostoto setve (silažna koruza / koruza za zrnje), stopnjo zapleveljenosti in kolobar. Za zatiranje strun uporabimo sredstvo Agrostrun.

Listne uši (Aphididae)

Opis poškodb: listi in posebej rastni vršički se zvijajo in rumenijo. Na listih se pojavlja lepljiva svetla medena rosa, pogosto sajavost, pogosto so prisotne mravlje.

Zatiranje: na naraven način preprečimo napad listnih uši, če na gredi nastavimo Rumene lepljive plošče in rastline dodatno zaščitimo z uporabo naravnega sredstva za krepitev rastlin Koprivin ali Česnov izvleček. Od fitofarmacevtskih sredstev lahko uporabimo Pirimor 50 WG  ali Mospilan 20 SG.

Rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum)

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog: odrasli osebki merijo od 1,2-1,5 mm. Imajo 4 ovalna krilca, prekrita z nežnimi voskastimi spiralami, ki dajejo živalicam snežno bel videz.
Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske sokove. Listi rumenijo. Še bolj škodljiva pa je medena rosa, ki jo izločajo tako odrasli osebki kot ličinke, skozi posebno odprtino. Izmetavajo jo daleč stran od sebe ter odrasli okrog 10 kapljic/uro. Na medeno roso pa se naselijo in na njej uspevajo glivice, ki povzročajo sajavost rastlin. Plesniva prevleka ovira fotosintezo pri rastlinah, zaradi nje pa so tudi napadene rastlina grdega videza, prav tako pa tudi plodovi. Škoda pri vrtninah se odraža tudi v manjšem pridelku. Rastlinjakov ščitkar povzroča škodo še posredno, ker prenaša rastlinske viruse.
Razvojni krog poteka v celoti na gostiteljski rastlini. Samica odloži jajčeca na komaj razprte mlade liste s spodnje strani. V času ovipozicije ima sesalo zabodeno v listni tkivo, zadek pa vrti v krogu in tako odlaga jajčeca v krogu. Vsaka samica odloži 50-150 jajčec. V prvem larvalnem stadiju (L1) so ščitkarji gibljivi, gibljejo pa se le na kratke razdalje nekaj milimetrov, nakar se pritrdijo, noge jim zakrnijo. Sledita negibljivi fazi L2 in L3 in faza puparija, ki pa se le sprva še hrani. Značilno za puparij je, da ima na hrbtni strani 11 izrastkov. Iz puparija izleti odrasla žival, na pupariju pa ostane zareza v obliki črke T. Trajanje razvoja je odvisno od temperature v okolju, prav tako tudi od življenjske dobe imaga. Pri temperaturi 22-25 °C traja razvoj ene generacije 21-28 dni, odvisno tudi od gostiteljske rastline. V naših razmerah prezimi v rastlinjakih.

Zatiranje: na naraven način preprečimo napad ščitkarja, če na gredi nastavimo Rumene lepljive plošče in rastline dodatno zaščitimo z uporabo naravnega sredstva za krepitev rastlin Koprivin ali Česnov izvleček. Od fitofarmacevtskih sredstev lahko uporabimo Mospilan 20 SG.

 

Listne zavrtalke iz rodov Liriomyza in Phytomyza

Opis poškodb: rovi v listih, v njih so bele ali oranžne žerke.
Zatiranje: učinkovito je sredstvo na osnovi abamectina.

Navadna pršica (Tetranychus urticae)

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog: samica je 0,4 do 0,5 mm dolga s hrbtno izbočenim telesom. Samci so malo manjši (0,35 mm), telo imajo zoženo. Barva telesa je rumenkasta do zelenkasta. V sredini telesa sta na obeh straneh dve temnejši pegi, ki včasih segata do zadnjega dela telesa. Imajo 8 členastih nog. Prezimijo pod listjem, v razpokah tal, na opornih kolih ali stebrih. Aktivne postanejo marca do aprila. Odrasla samica živi 30 dni in odloži 90-120 jajčec, včasih celo 200. Po 3-5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se trikrat levijo. Tedaj prehajajo skozi dve fazi pri vsaki levitvi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do imaga traja pri optimalni temperaturi 30-33° C, 8 do 12 dni; pri temperaturi 21° C pa 14 dni. Prija jim malo relativne zračne vlage, okrog 50 odstotne. Razmnoževanje navadne pršice vspodbuja toplo in suho vreme oz. toplota v rastlinjakih. Letno razvije 6 do 10 generacij.
Napadene rastline zlasti listi so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov so pršice v nežni preji. Močno napadene rastline dajo manjši pridelek, slabše kakovosti. Pršice se razširjajo počasi tako, da se jih opazi najprej na posameznih rastlinah, od koder prehajajo na sosednje.
Zatiranje: učinkovito je sredstvo na osnovi abamectina.