Škodljivci

ŠKODLJIVCI KAPUSNIC

Za naravno zaščito pred škodljivci se lahko poslužimo naravnih sredstev za krepitev rastlin, kot sta Koprivin ali Česnov Izvleček. V pomoč pa naj nam bodo Rumene lepljive plošče.

Najpogostejši škodljivci, ki se pojavljajo na kapusnicah so:

Kapusov belin (Pieris brassicae)

Opis poškodb: aprila in maja letajo metulji prvega rodu, julija in avgusta pa metulji drugega rodu. Gosenice obžrejo listje do listnih žil. Nevaren je predvsem na manjših njivah, na večjih pa predvsem na robovih.

Zatiranje: za kemično zatiranje uporabimo insekticid Affirm.

Kapusov molj (Plutella xylostella)

Opis škodljivca in poškodb: metulj je majhen, ko miruje je značilno ozek. Prezimi buba v rastlinskih ostankih. Metulji prvega rodu letajo maja, drugega julija, tretjega pa avgusta. Gosenice obžirajo listje s spodnje strani, gornja povrhnjica vsaj na začetku ostane.

Zatiranje: za kemično zatiranje uporabimo insekticid Affirm.

Kapusova sovka (Mamestra brassicae)

Opis škodljivca in poškodb: kapusova sovka je med več sovkami najbolj nevarna. Gosenice mesnatega izgleda s starostjo spreminjajo barvo, od sivo zelenkaste, rjave do črne. Gosenice prvega rodu junija in julija objedajo listje, gosenice drugega rodu pa se od avgusta naprej zavrtajo v glave.

Zatiranje: za kemično zatiranje uporabimo insekticid Affirm.

Bolhači (Phyllotreta nemorum, Ph. atra, Ph. nigripes, Ph. Undulata)

Opis škodljivca in poškodb: objedajo klične liste zelja, cvetače, kitajskega kapusa, redkvice spomladi, ko 2 do 3 mm dolgi hrošči prilezejo iz prezimovališč. Hrošči so zelo gibčni in skačejo. Z grizenjem povzročajo luknjice v listih, ki se spojijo tako, da je cel list obgrizen in preluknjan. Napadene rastline zaostajajo v rasti, venejo in zlasti mlade rastline propadejo. Posevke kapusnic v poletnem času bolhači močno poškodujejo, če je suho in toplo vreme

Zatiranje: priporoča se oroševanje rastlin in plitvo okopavanje, ki je za hrošče moteče. Namakanje, ki povečuje vlago v tleh in tudi v prizemnem sloju, moti razmnoževanje bolhačev. Bolhači so škodljivci, ki se razvijajo na prostem. Za kemično zatiranje uporabimo sredstvo na osnovi lambda cihalotrina.

Mokasta kapusova uš (Brevicoryne brassicae)

Opis škodljivca in poškodb: uši se pojavijo kmalu po presajanju, ali pa tudi še v setvišču. Na začetku pojava jih najdemo v srčnih listih, ki so odvisno od vrste in sorte kapusnice rumeno do vijolično obarvani. Uši so obdane z voščenim prahom. Letno imajo do 10 rodov.

Zatiranje: s sredstvi na osnovi beta ciflutrina.

Listne uši (Aphididae)

Opis poškodb: listi in posebej rastni vršički se zvijajo in rumenijo. Na listih se pojavlja lepljiva svetla medena rosa, pogosto sajavost, pogosto so prisotne mravlje.

Zatiranje: na naraven način preprečimo napad listnih uši, če na gredi nastavimo Rumene lepljive plošče in rastline dodatno zaščitimo z uporabo naravnega sredstva za krepitev rastlin Koprivin ali Česnov izvleček. Od fitofarmacevtskih sredstev lahko uporabimo Pirimor 50 WG.

Tobakov resar (Trips tabaci)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: med strganjem povrhnjice in prebadanjem rastlinskih celic  izloča škodljivec snovi, ki mu služijo za lažjo prebavo tkiva gostitelja. Pozneje posesa tkivno vsebino. Najraje ima mlade rastline oziroma najmlajše organe rastlin. Napad škodljivca na mladih (še ne do konca razvitih) delih rastlin vpliva na pojav lukenj na iz njih razvitih organih. Neposredna škoda se kaže tudi v srebrnkastih zaplatah ali progah na listih. Te se svetijo v sončnem vremenu. Tako poškodovani listi hitreje oddajajo vodo, vanje pa tudi lažje prodrejo različni patogeni. Podzemni organi napadenih rastlin (npr. gomolji) hitreje dozorijo in so manjši od zdravih. Tobakov resar je tudi prenašalec nekaterih virusov in rastlinskih bolezni (npr. Alternaria porri - porova škrlatna pegavost).
Različne populacije se razlikujejo po obliki kril in obarvanosti telesa, ki lahko variira od svetlo rumene do temno rjave. Odrasli osebki merijo v dolžino do 2 mm. Imajo resasta krila, na telesu so številne sete (setae). Med počitkom ima krila zložena na hrbtu. Privlačita jih rumena in bela barva. Ličinke merijo od 0,5 do 1,2 mm. Na svetlem telesu (belo do svetlo rumeno) so dobro vidne temnejše oči. Imajo že kratke tipalnice, nimajo pa še kril. Najraje se hranijo na najmlajših listih.
Pupe imajo kratke tipalnice in zasnove kril, ki so sicer vidne, a nefunkcionalne. So svetlo rumene do rjave. Nahajajo se na osnovi rastlinskega vratu ali v tleh. V stadiju pupe se škodljivec ne hrani.
Samice vstavljajo jajčeca posamično v rastlinsko tkivo. Najraje jih odlagajo na listih, kotiledonih in cvetovih. Vrsta konča razvojni krog v 14 do 30 dneh, odvisno od temperature okolja. Imagi običajno živijo do 20 dni. Za razmnoževanje se škodljivcu ni potrebno pariti, vendar se iz tako odloženih jajčec razvijejo samo samice. Samice odložijo do 80 jajčec.

Zatiranje: registrirano je sredstvo z aktivno snovjo spinosad. Pod naravno zaščito spada nastavljanje belih lepljivih plošč in krepitev rastlin s pomočjo naravnih pripravkov, ki odvračajo napade škodljivcev, kot sta: Izvleček njivske preslice ali Koprivin.

Polži  (Limacidae Gastropoda)

Opis poškodb: objedeni listi, sluzasti sledovi.
Zatiranje: za učinkovito zatiranje polžev uporabimo insekticid Limaks.

Talne sovke (Agrotis segetum, Agrotis ypsilon, Euxoa temera)

Opis škodljivca in poškodb: gosenice talnih sovk se zavrtajo v razrastišče rastlin in jih na ta način uničijo ali pa popolnoma zavrejo njihov razvoj. Najpogosteje jih najdemo v maju ali v začetku junija. Gosenice so aktivne predvsem ponoči, čez dan pa se zarijejo do 5 cm globoko v tla. Največje napade lahko pričakujemo v letih z zelo zgodnjo pomladjo.

Zatiranje: pomembni so agrotehnični ukrepi, kot so: izogibanje večletnemu travinju kot pred posevku, večkratna obdelava tal, optimalni roki setve in sajenja.

Strune (Elateridae)

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog:  ličinke hroščev pokalic obžirajo korenine in pritlehni del stebla. Razvoj ličink, podobnih kosom žice, dolgih 7 do 40 mm traja tri do pet let. Največ ličink se pojavi na njivah, kjer imamo v kolobarju občasno travno-deteljne mešanice, veliko žit in če so njive občasno zanemarjene in močno zapleveljene. V sušnih obdobjih se napad strun poveča, ker skušajo ličinke nadomestiti izgubljeno vlago z izsesavanjem korenin.

Zatiranje: potrebo po zatiranju (prag škodljivosti) ugotovimo s kopanjem jam ali z uporabo vab. Ugotavljanje kritičnih števil izvedemo konec poletja. Če prag ugotavljamo po metodi kopanja jam, kot prag škodljivosti upoštevamo vrednost 1 do 3 ličink na m2. Na hektar izkopljemo vsaj 5 jam velikosti 0,25 m2. Za ugotavljanje kritičnega števila z vabami uporabimo za strune najbolj zanimive rastline (npr. sadike solate, gosto posejana žita, gomolje krompirja). Okolico vabe očistimo vseh plevelov in drugih rastlin. Če za določitev praga uporabimo vabe, kot kritično število jemljemo vrednost 2 do 5 ličink na m2. Pri določitvi kritičnega števila upoštevamo gostoto setve (silažna koruza / koruza za zrnje), stopnjo zapleveljenosti in kolobar. Za zatiranje strun uporabimo Agrostrun.