Škodljivci

ŠKODLJIVCI NA JAGODIČEVJU

Jagodov cvetožer (Anthonomus rubi)

Opis poškodb: v maju samica hroščka z rilčkom nabode cvetni popek in vanj odloûi jajčece. Ob tem nagrize cvetni pecelj, ki se povesi, oveni in posuši.

Zatiranje: z insekticidom.

Jajčasti rilčkar (Otiorrynchus sp)

Opis poškodb: ličinke hrošča najprej objedajo korenine, nato pa se zavrtajo v koreninski vrat, kjer izjedajo notranjost. Poškodovane rastline venijo, se sušijo in končno propadejo.

Zatiranje: registrirano ni nobeno kemično sredstvo.

Listne uši (Aphididae)

Opis poškodb: uši izsesavajo rastlinski sok, listi in posebej rastni vršički se zvijajo in rumenijo. Na listih se pojavlja lepljiva svetla medena rosa, pogosto sajavost, pogosto so prisotne mravlje.

Zatiranje: na naraven način preprečimo napad listnih uši, če na gredi nastavimo Rumene lepljive plošče in rastline dodatno zaščitimo z uporabo naravnega sredstva za krepitev rastlin Koprivin ali Česnov izvleček.

Navadna koprivova ali fižolova pršica (Tetranychus urticae)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: samica je 0,4 do 0,5 mm dolga s hrbtno izbočenim telesom. Samci so malo manjši (0,35 mm), telo imajo zoženo. Barva telesa je rumenkasta do zelenkasta. V sredini telesa sta na obeh straneh dve temnejši pegi, ki včasih segata do zadnjega dela telesa. Imajo 8 členastih nog. Prezimijo pod listjem, v razpokah tal, na opornih kolih ali stebrih. Aktivne postanejo marca do aprila. Odrasla samica živi 30 dni in odloži 90-120 jajčec, včasih celo 200. Po 3-5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se trikrat levijo. Tedaj prehajajo skozi dve fazi pri vsaki levitvi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do imaga traja pri optimalni temperaturi 30-33° C, 8 do 12 dni; pri temperaturi 21° C pa 14 dni. Prija jim malo relativne zračne vlage, okrog 50 odstotne. Razmnoževanje navadne pršice vspodbuja toplo in suho vreme oz. toplota v rastlinjakih. Letno razvije 6 do 10 generacij.
Napadene rastline zlasti listi so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov so pršice v nežni preji. Močno napadene rastline dajo manjši pridelek, slabše kakovosti. Pršice se razširjajo počasi tako, da se jih opazi najprej na posameznih rastlinah, od koder prehajajo na sosednje.

Zatiranje: z akaricidom.