Škodljivci

ŠKODLJIVCI ČEBULNIC

Čebulna muha Delia (=Phorbia, =Chortophila, =Hylemia) antiqua

Opis škodljivca, poškodb  in razvojni krog: škodo povzročajo ličinke, ki vrtajo rove in se tudi zabubijo v sami rastlini. Tak pridelek ni tržen, zaradi povečane vlage v tleh se lahko na mestih vbodov razvije tudi  čebulna plesen, siva plesen ali bela plesen. Čebulna muha ima letno tri rodove. Prvi nalet je navadno v sredini aprila.  Muhe so nekoliko manjše kot hišne muhe, velika 5- 7 mm, sivo  črne barve, so tudi nekoliko tanjše, imajo rjavkasto rdečkaste oči ima dolge črne noge. Drugi nalet je navadno 4 tedne kasneje. Tretji rod se pojavi septembra in oktobra. Muhe drugega in tretjega rodu naredi največ škode na poru. Zadnji rod čebulne muhe prezimi v zemlji v obliki bube.

Zatiranje: takoj, ko se pojavi prvi nalet (ponavadi je to začetek cvetenja češenj), nastavimo na gredice Rumene lepljive plošče. Dodatno pa čebulo zaščitimo še s prekrivko (kopreno).

Porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: odrasla porova zavrtalka je majhna muha, ki v mirovanju meri s krili vred štiri do pet milimetrov; muha je na videz v celoti črna, le sprednji del glave in boki zadka so rumeni. Prezimi v obliki bube v tleh, najpogosteje pri osnovi prezimujočega pora ali čebule. Muhe začnejo letati v prvi polovici aprila. Takoj po izletu se samice dopolnilno prehranjujejo tako, da z ostrim leglom zabadajo v povrhnjico listov čebule ali pora in nato iz nastale luknjice posesajo sok. Navadno naredi samica niz vbodov, ki so razporejeni v skoraj ravni vrsti. Po oploditvi odloži samica v nekatere od teh jamic tudi jajčeca. Iz njih se čez nekaj dni izležejo drobne brezglave ličinke. Ličinke prvega spomladanskega rodu najdemo v čebuli od sredine aprila do konca maja oziroma začetka junija. Odrasle žerke se v drugi polovici maja in v začetku junija zabubijo za luskolisti ali ob čebulici blizu osnove stebla in preidejo v poletno mirovanje. Odrasli osebki drugega (jesenskega) rodu se pojavijo proti koncu septembra in letajo še v oktobru. Jeseni, od sredine oktobra do novembra, ko se konča razvoj jesenskega rodu, najdemo ličinke predvsem na poru. Porova zavrtalka ima torej dva rodova na leto, spomladanskega in jesenskega, in samo v tem obdobju tudi povzroča škodo. Prisotnost porove zavrtalke spoznamo po nizu vbodov, ki jih na listih (pora,čebule, drobnjaka) naredi samica. Žerke najdemo v listnih nožnicah pora in pod zunanjimi listi čebule. Zunanji listi orumenijo in nato propadejo. Čebula gnije. Letno ima porova zavrtalka dve generaciji.

Zatiranje: takoj, ko se pojavi prvi nalet, nastavimo na gredice Rumene lepljive plošče. Dodatno pa čebulo in por zaščitimo še s prekrivko (kopreno).

Tobakov resar (Trips tabaci)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: med strganjem povrhnjice in prebadanjem rastlinskih celic  izloča škodljivec snovi, ki mu služijo za lažjo prebavo tkiva gostitelja. Pozneje posesa tkivno vsebino. Najraje ima mlade rastline oziroma najmlajše organe rastlin. Napad škodljivca na mladih (še ne do konca razvitih) delih rastlin vpliva na pojav lukenj na iz njih razvitih organih. Neposredna škoda se kaže tudi v srebrnkastih zaplatah ali progah na listih. Te se svetijo v sončnem vremenu. Tako poškodovani listi hitreje oddajajo vodo, vanje pa tudi lažje prodrejo različni patogeni. Podzemni organi napadenih rastlin (npr. gomolji) hitreje dozorijo in so manjši od zdravih. Tobakov resar je tudi prenašalec nekaterih virusov in rastlinskih bolezni (npr. Alternaria porri - porova škrlatna pegavost).
Različne populacije se razlikujejo po obliki kril in obarvanosti telesa, ki lahko variira od svetlo rumene do temno rjave. Odrasli osebki merijo v dolžino do 2 mm. Imajo resasta krila, na telesu so številne sete (setae). Med počitkom ima krila zložena na hrbtu. Privlačita jih rumena in bela barva. Ličinke merijo od 0,5 do 1,2 mm. Na svetlem telesu (belo do svetlo rumeno) so dobro vidne temnejše oči. Imajo že kratke tipalnice, nimajo pa še kril. Najraje se hranijo na najmlajših listih.
Pupe imajo kratke tipalnice in zasnove kril, ki so sicer vidne, a nefunkcionalne. So svetlo rumene do rjave. Nahajajo se na osnovi rastlinskega vratu ali v tleh. V stadiju pupe se škodljivec ne hrani.
Samice vstavljajo jajčeca posamično v rastlinsko tkivo. Najraje jih odlagajo na listih, kotiledonih in cvetovih. Vrsta konča razvojni krog v 14 do 30 dneh, odvisno od temperature okolja. Imagi običajno živijo do 20 dni. Za razmnoževanje se škodljivcu ni potrebno pariti, vendar se iz tako odloženih jajčec razvijejo samo samice. Samice odložijo do 80 jajčec.

Zatiranje: registrirano je sredstvo z aktivno snovjo spinosad. Pod naravno zaščito spada nastavljanje belih lepljivih plošč in krepitev rastlin s pomočjo naravnih pripravkov, ki odvračajo napade škodljivcev: Izvleček njivske preslice ali Koprivin.