Gnojenje

DUŠIK

Gnojenje vinske trte se lahko izvede le na osnovi talnih analiz. Analizo tal naredimo najmanj na vsakih pet let. V vinogradih moramo zagotoviti povraten vnos organskih odpadkov v vinograd (listje, rožje, pecljevina, tropine, droži). Ob pojavu daljšega sušnega obdobja in ob izraženih znakih pomanjkanja posameznih hranil, uporabimo tudi foliarna gnojila, ki predvsem služijo kot dopolnilo oz. korekcija pri prehrani vinske trte. Trta je rastlina, ki odvzame manj hranil v primerjavi z drugimi rastlinami. Prav zato moramo upoštevati založenost tal in stopnjo mineralizacije dušika. Dušik je v tleh zelo mobilen in ga lahko samo s humusom bogata tla vežejo in še ta zelo omejeno. Zato gnojenje z dušikom zahteva specifično ravnanje. Maksimalen vnos dušika v kg/ha mora biti v skladu z bujnostjo trt in želeno količino pridelka. Pri enkratnem dognojevanju, ga je dovoljeno dodati do 50kg/ha čistega hranila N-(cca200 kg/ha KAN-a). Gnojenje z njim je dovoljeno od časa brstenja do konca junija.

Pred sajenjem vinograda je gnojenje z dušikom prepovedano. V času mirovanja tj. od 30.novembra do 1.februarja, je prepovedana uporaba kateregakoli gnojila, ki vsebuje dušik. Pri gnojenju z dušikom je primerneje vnašanje manjših količin od maksimalno dovoljenih, vendar v večih obrokih. Tudi pri ozelenitvi-zatravljanju je dovoljeno dodati 20- 30 kg N/ha, kot dodatno dovoljeno količino. Ker moramo v vinograd dodajati organsko snov, hkrati pa smo omejeni pri uporabi dušika, je priporočljivo v spomladanskem času uporabiti organska gnojila, kot sta Agrosol ali Organo. V nekaterih primerih uporaba mineralnih gnojil (KAN-a) ni več potrebna, saj smo z organskim gnojilom dodali počasi sproščujoč dušik, fosfor in kalij. V rodnih vinogradih je pomembna ocena bujnosti rasti trsov in, če je velika, se omejimo vsaj pri dodajanju mineralnega dušika. Sicer za orientacijo dodajamo spodnjo preglednico 1.

Preglednica 1: priporočila za gnojenje z dušikom glede na bujnost rasti trt (kg N/ha)

BUJNOST TRT	RODNOST VINOGRADA
	Nizka pod 5t, sorte z malimi grozdi	Srednja 5t-10t-sorte z velikimi grozdi
MOČNA	0 - 40	60
SREDNJA	50	70
SLABA	70	80

FOSFOR in KALIJ

Oba elementa sta zelo slabo mobilna v tleh, to še zlasti velja za fosfor. Zato je zelo pomembno, da pri napravi nasada meliorativno gnojenje izvedemo strokovno pravilno in čim bolj natančno. Obogatiti je potrebno celotno rigolno plast s fosforjem in kalijem. Ravno zato, da imamo podatek, koliko naša tla sploh vsebujejo posameznega elementa fosforja in kalija, je potrebno narediti analizo tal. Vsakršno kasnejše popravljanje pomanjkljivo opravljenega založnega gnojenja, je praviloma manj uspešno in bistveno težje izvedljivo. V preglednici 2 so navedeni odmerki P₂O₅ in K₂O, ki jih je potrebno dodati za založno gnojenje, glede na to v katero stopnjo založenosti spadajo naša tla. Tal, ki jih po založenosti uvrstimo v D in E stopnji založenosti, ni potrebno dodatno gnojiti na zalogo.

Preglednica 2: priporočena količina hranil v kg/ha za založno gnojenje glede na založenost tal

STOPNJA ZALOŽENOSTI	P2 O5	K2O glede na tip tal
		lahka	srednje težka	težka
A - Zelo nizka	600	600	700	800
B - Nizka	300	300	400	500
C - Zadostna	150	150	200	250

Za razliko z dušikom, gnojenje s fosforjem in kalijem ni časovno vezano. Običajno ju dodajamo v jeseni, saj sta zelo slabo mobilna. Pri trajni ozelenitvi gnojila raztrosimo po celotni površini. Vnos hranil v nižje plasti lahko opravijo tudi rastline za zeleno gnojenje. Ob zadostni založenosti tal (C stopnja), v mladih vinogradih ni potrebno gnojiti, ker je odvzem hranil manjši. Če je določenega hranila po analizi tal veliko (D) stopnja, ali zelo velika (E) stopnja, moramo za nekaj let ali do naslednje analize tal opustiti gnojenje s tem hranilom. Šele ko pade nivo posameznega hranila pod stopnjo založenosti (C), je potrebno le-tega tudi dodati in to le v količinah, ki jih odvzamemo s pridelkom (grozdje), če rozge pustimo v vinogradu.

Preglednica 3: Gnojenje s kalijem in fosforjem v kg/ha pri stopnji založenosti C-dobro, pri pridelku 5t-10t/ha pri odprtih in ozelenjenih tleh

Hranilo / pridelek	Odprta tla	Trajna ozelenitev
FOSFOR P2O5	30	35
KALIJ K2O	70	80

Med zorenjem trta potrebuje več kalija, ki je pomemben za kakovost grozdja in dozorelost lesa. V sušnem obdobju se priporoča foliarno dognojevanje s kalijem, ker kalij zmanjša potrebo po vodi. Pomanjkanje kalija vpliva na slabšo dozorevanje lesa in s tem slabšo odpornost trte za prenašanje nizkih zimskih temperatur. Gnojenje s fosforjem in kalijem ni potrebno vsako leto.

BOR

Bor je element, ki pomembno vpliva na povezave v vinski trti. Izboljšuje izmenjavo ogljikovih hidratov, prisoten je v procesih sinteze celičnih sten in celic. Regulira rastne hormone in vpliva na oploditev. Pomanjkanje bora pomeni slabšo oploditev in kasneje nižji pridelek. Zaradi slabše oploditve veliko število neoplojenih jagod vpliva na kakovost grozdja. Bor se zelo slabo veže v tla in se lahko hitro izpere, zato se znaki pomanjkanja kažejo še posebej izrazito v deževnih letih. Večji problem pa je vnos bora. Z mineralnimi granuliranimi gnojili s katerimi opravljamo založna ali dopolnilna gnojenja ga ni mogoče dodati dovolj. Bor dodajamo foliarno, uporabimo Foliar bor PRO, ki vsebuje čisti bor, brez dodanih drugih elementov. V primeru, da vinski trti želimo aplicirati še druga hranila, uporabimo Foliar bor. Gnojimo pred ali takoj po cvetenju vinske trte.

Znaki pomanjkanja bora:
Očiten znak pomanjkanja bora je slaba oploditev in kasneje večje število neoplojenih jagod. Na ostalih delih vinske trte opazimo metlasto razrast. Ta razrast je posledica odmiranja vršičkov mladih poganjkov. Na delu odmrlega vršička poženejo jalove mladice, ki zaradi močne in značilne oblike rasti spominjajo na metlo. Poškodbe se vidijo tudi na razpokani povrhnjici poganjkov in koreninskega sistema. Listi belih sort se obarvajo v rumeno, rdeče sorte pa v rdečkasto barvo. Kasneje se listne ploskve raztrgajo, žile razpokajo in robovi listja se posušijo. Na vseh vegetativnih delih trte je opazna močno upočasnjena rast.

MAGNEZIJ

Magnezij (Mg) je za vinsko trto zelo pomemben element. Odločilno vpliva na zdravstveno stanje vinske trte in kakovost pridelka. Je gradbeni element klorofila in ima močan vpliv na fotosintezo. Vpliva na količino sladkorja in stanje rezervnih snovi. Pomemben je tudi za razraščanje korenin in oblikovanje rodnih očes. Na večini vinogradniških območij v Sloveniji je bilo že več problemov zaradi pomanjkanja magnezija. Večina problemov pa izhaja iz preobilnega gnojenja. Preobilica je predvsem kalijevih gnojil, kar poruši razmerje drugih elementov med njimi tudi magnezija.

Znaki pomanjkanja magnezija: Znaki pomanjkanja magnezija se pri vinski trti kažejo v dveh oblikah. Pomanjkanje se lahko kaže v listnih bledicah ali klorozah in sušenju pecljevine. Ob pomanjkanju se pojavijo značilne bledice listja. Med listnimi žilami se pri belih sortah pojavijo rumenkaste, pri rdečih sortah pa rdečo vijolične lise. Lise na listnih ploskvi pri belih in rdečih sortah porjavijo in se posušijo. Znaki pomanjkanja se kažejo najprej na spodnjih listih. Izguba listne mase se kaže v manj sladkem grozdju, postopno pešanje trsa in lahko celo propad. Pomanjkanje se odrazi tudi v venenju spodnjih delov grozdja. Ostalo grozdje je navadno kislo. To je posledica sušenja pecljevine, ki ne deluje normalno in ne prehranjuje jagod. Posušeno pecljevino in slabo prehranjene jagode navadno napade še siva grozdna plesen in grozdje odpada. Najpogostejši vzrok za pomanjkanje magnezija je navadno v nizkem deležu organske mase v tleh. Magnezij je znan kot element, ki je močno nagnjen k izpiranju. Njegova vsebnost v zemljišču močno niha. Zelo občutljive sorte na pomanjkanje magnezija so renski in laški rizling, rumeni muškat, muškat otonel, traminec, kerner, modra frankinja in cabernet sauvignon. Tla so revnejša z magnezijem navadno pri obilnejših pridelkih. Korenine zelo težko sprejemajo magnezij. Sprejem zavirajo ga prekisla ali bazična tla. Slabo sprejemljiv je tudi pri nesorazmerju s kalijem in kalcijem. Posledica tega je, da rastlina ni več sposobna regulirati procese z vodo. V primeru prevelike količine kalcija v rastlini se dihalni organi odpirajo. Odpiranje dihalnih organov vodi do močne izgube vode. V primeru prevelike količine kalija se ravno obratno dihalni organi zapirajo in rastlina ne diha. To razmerje med kalcijem in kalijem uravnava količina magnezija v rastlini.

Magnezij dodajamo vinski trti foliarno z listnim gnojilom Foliar magnezij PRO, če pa želimo trti aplicirati še druga hranila, uporabimo Foliar magnezij. Prvič foliarno gnojilo uporabimo ob zapiranju grozdov, nato ponovimo 2 - 3 krat v štirinajst dnevnih presledkih.

ŽELEZO

Železo (Fe) je zelo pomemben element v razvoju vinske trte. Je sestavni del klorofila, najdemo pa ga tudi v ostalih delih vinske trte. Pomanjkanje se pojavi kot značilna bledica, ker zaradi primanjkljaja železa ni nastalo dovolj listnega zelenila. Železo sodeluje pri večini procesov, ki potekajo v vinski trti. Veliko vlogo ima pri dihanju in vpliva na tvorbo antocianov pri rdečih sortah. Bledica nastala zaradi pomanjkanja železa se od drugih bledic razlikuje po tem, da je pri njej razbarvana ali bleda celotna listna ploskev. Razbarvanost se navadno stopnjuje proti vrhu vinske trte. Rastlina brez zelenila ne more ustvarjati sladkorja. Sladkor pa je za vinsko trto zelo pomemben.

Znaki pomanjkanja železa:
Pomanjkanje železa se pojavi kot listna bledica ali kloroza. Bledica je lahko vidna že ob cvetenju vinske trte. Večji pojav bledice se navadno pojavi ob mokrih poletjih ko se rast že malce upočasni. Običajno se kloroza pojavlja v vinogradniških legah ki so rahlo bazična. Pri višji vrednosti pH je dostopnost železa malce slabša. Prav tako se pojavlja na slabo zračnih in težkih tleh. Znaki pomanjkanja železa se vedno najprej pojavijo na zgornjih listih. Kasneje se širi od vrha navzdol do spodnjih listov. Zaradi slabe mobilnosti železa po rastlini in pomakanju pri tvorbi klorofila se bledica opazi tudi na drugih listih. Listna ploskev bledi po celi površini. Listne žile ostajajo svetlo zelene. Porumeneli list se pri močnem pomanjkanju prične sušiti. Te bledice se lahko pojavljajo samo v delu vinograda ali na posameznih trsih. Pri močnem pomanjkanju je zaradi izgube listne mase kvaliteta grozdja slaba, sladkorna stopnja nizka, slaba pa je tudi dozorelost lesa. Vzrokov za pomanjkanje železa je lahko več. Najpogostejši vzrok so apnena tla. Apno veže nase prosto železo. Vezano železo tako ni dostopno rastlini. Tla postanejo bolj bazična kar povzroča manjše sproščanje železa. Pogosto so za bledice kriva slabo zračna tla. Dolgo sušno obdobje lahko tudi povzroči pomanjkanje železa. Preobilno gnojenje z nekaterimi gnojili kot je fosfor lahko vpliva na količino železa. Zaradi različnih vplivov železo lahko ni dostopno rastlini. Samo vnašanje železa v tla je samo eden od ukrepov s katerim preprečimo pomanjkanje železa v vinogradniških tleh.

Železo dodajamo vinski trti s foliarnim gnojilom Foliar železo PRO, ki vsebuje DTPA železov kelat, če pa želimo trti aplicirati še druga hranila, uporabimo Foliar železo.