Škodljivci

ŠKODLJIVCI SLIV IN ČEŠPELJ

Češpljev kapar (Eulecanium corni)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: češpljev kapar je eden najhujših škodljivcev sliv in češpelj, zaradi njega se je posušilo na milijone dreves.Na prisotnost kaparja nas največkrat opozori močna sajavost češpljevih dreves; ta se naseli na medeni rosi , ki jo tudi ta kapar obilno izloča. Na vejicah opazimo rjave polkroglice, dolge 4 do 6 mm in široke 2 do 4 mm; to so kaparjeve samice, ki se razvijajo do maja. Vsaka samica lahko odloži do 2000 jajčec, iz katerih se kmalu izležejo rumenkaste ličinke, ki zapuste odmrli materin ščit, se razlezejo in prisesajo na listje. Nekoliko prej, preden odpade listje, ga ličinke zapustijo in se podajo na spodnjo stran vej, kjer otrpnejo in tako prezimijo. Ko se spomladi otopli, rdečkaste ličinke oživijo in se preselijo na mlajše, sočne vejice, kjer se prisesajo. Do maja se iz njih razvijejo polokroglaste samice in samci, ki vzletijo. Samice odložijo jajčeca. Škodljivec ima en rod letno.

Varstvo: optimalen čas za zatiranje je v fazi brstenja z oljnim pripravkom Belo olje-Frutapon.

Rumena češpljeva grizlica (Hoplocampa flava), Črna češpljeva grizlica (Hoplocampa minuta)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: črna in rumena češpljeva grizlica sta pogosta škodljivca na slivah. Nemalokrat odpadejo vsi plodiči že kmalu po cvetenju. Pol cm dolge osice letajo v času polnega cvetenja in odlagajo jajčeca na zunanjo stran čašnih listov cvetja. S posebno žagico na zadku izdolbejo v čašne liste luknjice in vanje odložijo jajčeca. Po dobrem tednu se iz njih izležejo ličinke-pagosenice, ki se zavrtajo v razvijajoče se plodiče. Pagosenice v 15 do 20 dneh dorastejo, medtem pa lahko vsaka od njih izje notranjost štirih do petih plodičev. Črvivi plodiči odpadejo. Na njih opazimo značilno luknjico, vsebina plodičev pa je izjedena. Pagosenice merijo ob koncu razvoja kak centimeter in če jih zmečkamo, imajo značilen vonj po stenicah. Iz odpadlih plodičev gredo pagosenice v zemljo, kjer se šele naslednjo pomlad zabubijo in iz bub izletijo osice.

Varstvo: zatiranje z insekticidom Mospilan 20 SG takoj po cvetenju.

Češpljev zavijač (Cydia funebrana)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: češpljev zavijač je po načinu življenja zelo podoben jabolčnemu zavijaču in se pojavljata bolj ali manj istočasno. Prvi rod metuljčkov leta v maju in v začetku junija in povzroča junijsko črvivost češpelj. S tem na splošno ne povzroči velike škode, zato navadno prvega rodu ne zatiramo. Pomembnejši je drugi rod. Metuljčki letajo od sredine julija do konca avgusta in začrvivijo  že debele plodove.

Zelena češpljeva uš  (Brachycaudus helichrysi, Rjava češpljeva uš ( B. cardui)   in mokasta češpljeva uš  (Hyalopterus pruni)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: rjava in zelena češpljeva uš delata podobno škodo z močnim zvijanjem in kodranjem listja že zgodaj spomladi. Močno napadeno listje se posuši. Mokasta češpljeva uš je zelene barve in prekrita z belim voščenim poprhom ter se naseli na spodnji strani listov in na poganjkih v večjih kolonijah. Listje se ne kodra, ampak suši, poganjki pa zaostajajo v rasti. Uš izloča obilico medene rose, od tod kot spremljevalni pojav sajavost.

Varstvo: ob močnem napadu zatiramo s sredstvom Mospilan 20 SG.