Bolezni jablan

JABLANOV ŠKRLUP (Venturia inaequalis)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: bolezen jablanov škrlup je posebno nevarna v vlažnih letih, ko nam lahko popolnoma uniči celoten pridelek. Jablanov škrlup je že stara bolezen jablan, ki je danes razširjena povsod tam, kjer se vzgajajo jablane. Jablanov škrlup se najprej pojavi na listih, nato pa tudi na plodovih. Gliva, ki povzroča škrlup, prezimi v odpadlem listju, kjer se do pomladi oblikujejo spolna plodišča z zimskimi sporami. Spomladi, meseca aprila, ko je običajno dovolj vlage, veter zanese spore na pravkar razvijajoče se liste, kjer spore kalijo v kapljici vode. Tako pride do prvih okužb že zelo zgodaj. Na okuženih listih se pojavijo žametne pege, ki so črno zelenkaste barve. V vlažnem vremenu se pege naglo širijo in kmalu zavzamejo velike površine. Sedaj se pojavijo tako imenovani nespolni trosi, ki jih dežne kapljice raznašajo na bližnje liste in tudi na plodove. Pege imajo zvezdasto nazobčan rob, kar je značilno za škrlup. Okuženi listi porumenijo in odpadejo, plodovi pa na tistem delu, ki so močno napadeni, zaostanejo v rasti. Pege do jeseni pogosto razpokajo in v vlažnem letu se rada pojavi gniloba. Najnevarnejše obdobje za razvoj škrlupa je od začetka maja pa vse do konca junija, saj je v tem času v zraku veliko spor, tako spolnih, kot nespolnih. Če je vreme vlažno, so lahko okužbe zelo hude. Ali bo prišlo do okužbe in kako močna bo ta okužba, je odvisno od temperature. Pri temperaturi od 17 do 24°C mora biti listje mokro 18 ur, da pride do okužbe. Če je temperatura višja ali nižja, se čas za okužbo podaljša. Tako mora biti listje pri 10°C mokro že deset ur več, to je 28 ur, da pride do okužbe.

Varstvo:. infekcijske valove je možno dobro slediti po napovedih prognostične službe ali z uporabo lastnih agrometeoroloökih merilnih postaj. Pristop pri uporabi fungicidov je preventivno kurativni. Letno izvedemo od 7 do 15 škropljenj, odvisno od pritiska glive. Za prvo škropljenje v času nabrekanja brstov uporabimo bakrove pripravke (Nordox). Presledki med škropljenji v aprilu naj znašajo 7-10 dni, v maju 8-12 dni in v juniju 10- 14 dni. Do začetka cvetenja uporabimo dotikalne fungicide (Orthocide), nato med cvetenjem in do konca junija sistemične fungicide  in strobilurine. Izbor pripravkov v aprilu in maju prilagodimo stanju okužb s pepelovko. Učinek dotikalnih fungicidov oslabi, če po škropljenju pade več kot 30 mm dežja in je izničen, če pade več kot 50 mm dežja. Varovalna sposobnost sistemičnih triazolskih fungiciodv proti škrlupu na plodovih je v drugem delu rastne dobe manjša, kot spomladi. Kontaktni fungicidi imajo dokaj dolgo preventivno delovanje in kratko kurativno delovanje (ciprodinil, dodin in pirimetanil 50-60 ur, ditianon do 48, kaptan in mankozeb do 36, metiram in tiram do 30 ur). Sistemični fungicidi imajo krajše preventivno delovanje in daljše kurativno delovanje (70 do 96 ur). Veliko število kurativnih škropljenj pospeši razvoj odpornosti glive. V praksi za začetek škropljenja ne čakamo do konca kurativenga obdobja, razen če nas v to prisili vreme. Strobilurinski pripravki imajo glede dolžine obdobja preventivnega in kurativnega delovanja vmesne lastnosti. Neposredno kurativno delovanje traja do 48 ur, po tem obdobju pa se gliva že lahko razvija, vendar ne oblikuje veliko konidijev. Pri listih je to sprejemljivo, pri mladih plodovih pa ne. Delovanje triazolskih pripravkov, delno tudi strobilurinskih, je pri nižjih temperaturah oslabljeno. Ciprodinil in pirimetanil dobro delujeta tudi pri nižjih temperaturah.
V domačem vrtu je pomembno tudi obrezovanje. Če je drevje slabo, predvsem pa premalo obrezano, je veliko večja nevarnost za škrlup, kot če so krošnje zračne, da se v njih ne more predolgo zadrževati vlaga. Danes so na voljo že sorte, ki so zelo odporne na jablanov škrlup, kot na primer topaz. Na jablanov škrlup so zelo občutljive naslednje sorte: delišes, gloster, londonski peping, mutsu, summerred, štajerski mošancelj, vista bella.V manjših obhišnih nasadih opravimo škropljenje s pripravkom Pirox sadjarski set.

JABLANOVA PEPELASTA PLESEN

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: jablanova pepelasta plesen je na nekaterih sortah jablan prava nadloga. To so predvsem jonatan in njegovi križanci. Ti so vsi po vrsti zelo občutljivi na pepelovko, kot jo običajno imenujemo. Pepelasta plesen se pojavi že zgodaj spomladi. Ko občutljive sorte prično z rastjo, so njeni listi že plesnivi. To je razumljivo, saj bolezen prezimi v brstih. Z vetrom se bolezen širi po okolici. Ko se pojavijo cvetovi, so tudi ti lahko močno plesnivi. Bolezen nekatere cvetove tako zelo prizadene, da dosežejo njihovi lističi le normalne velikosti. Ker so vsi deli cveta močno prizadeti, takšni cvetovi niso oprašeni. To pomeni, da drevo kljub bogatemu cvetenju ne bo dalo plodov. Če se bodo plodovi razvili, bodo tudi ti prizadeti od plesni. Poseben problem pepelaste plesni je ta, da ima gliva zelo kratko inkubacijsko dobo. Ta je včasih dolga samo 3 dni. Zato ima na leto lahko tudi 70 rodov. Preprečevanje takšne bolezni je dokaj težko. Jablanova pepelovka je najbolj nevarna v toplem in suhem vremenu in je pravo nasprotje škrlupa, ki potrebuje za svoj razvoj vlago. Zelo huda vročina in deževje njen razvoj ovirata. Ker plesen prezimi v brstih, pogosto po hudih zimah, skupaj z jablanami pozebe. Pepelovka se najmočneje pojavlja spomladi, kasneje, ko je listje nekoliko starejše, je odpornejše. Pojavi pa se še enkrat poleti v drugi vegetaciji. Vendar so takrat močneje napadeni samo posamezni poganjki. Posebno občutljive sorte jablan na pepelasto plesen so: jonatan, jonagold, koksova oranžna reneta, beličnik, lonjon, idared, landsberška reneta, grafenštajnc, charden, ananasova reneta, beli zimski kalvil, braeburn, jamba, mantet.

Varstvo:. pristop pri uporabi fungicidov je predvsem preventiven. Pepelovko skušamo ustaviti v aprilu in v začetku maja, pozneje se lotimo predvsem izrezovanja poganjkov. Zgolj z uporabo fungicidov bolezni ne moremo popolnoma preprečiti. Izrezovanje poganjkov je potrebno opraviti večkrat. Pred cvetenjem lahko uporabimo žveplove pripravke (Thiovit Jet). Kontaktni fungicidi za zatiranje škrlupa na pepelovko nimajo upoštevanja vrednega učinka. Kasneje uporabimo pripravek Topas 100 EC. V manjših obhišnih nasadih opravimo škropljenje s pripravkom Pirox sadjarski set.

JABLANOV RAK (Nectria galligena)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: jablanov rak je dokaj pogosta bolezen jablan. Prepoznamo ga po nenavadnih odebelitvah, ki se lahko pojavijo na vejah in na steblu. Včasih so rane odprte, drugič zaprte. Do okužbe lahko pride na različnih mestih. Dolgo časa so mislili, da je vzrok za rakasta obolenja potrebno iskati v pozebi, pregostih krošnjah, poškodbah od toče. Danes vemo, da je nekaj sort jablan posebej občutljivih. Na vlažnih in hladnih legah se bolezen hitreje pojavi in močneje razvija, kot tam, kjer so pogoji za sadjarjenje ugodnejši. Novejša spoznanja kažejo, da lahko pride do okužbe z jablanovim rakom tudi, če drevo ni bilo poškodovano od toče, niti ni ozeblo. Če so v bližini stara rakasta drevesa, se bolezen lahko razširi v okolico. Do okužbe najlažje pride na ranicah, ki so nastale po odpadanju listja. Marsikateri ljubitelj po obiranju pozabi na jablane in drugo sadno drevje. Jablanov rak lahko povzroči veliko škode. Če se pojavi na vejah, lahko uniči samo napadeno vejo. Če pa se rakaste rane prično pojavljati po deblu, bo propadlo celo drevo. V jeseni se na mestu, kjer je rana, pojavijo drobne kroglice, ki jih s prostim očesom komaj vidimo. To so spolna plodišča glive z zimskimi trosi. Poleti se na ranah pojavijo rumenkaste blazinice z letnimi trosi. Do okužbe pride v jeseni, ker je takrat obrambna sposobnost dreves slaba.

Varstvo:. s kemičnim varstvom na ugodnih legah bolezni ne moremo popolnoma preprečiti. Pri občutljivih sortah (npr. Gala, Braeburn, Jonagold, Zlati delišes, Pinova in Fuji) se izogibamo rezi, ki povzroča nastanek velikih ran. Večje rane nastale pri rezi ali drugih opravilih (mulčenje, vez, ) premažemo s pasto za celjenje ran Kambisan. Jeseni, takoj po obiranju, lahko izvedemo škropljenje s pripravki na podlagi bakra. V izrazito deževnih in toplih jesenih izvedemo dve škropljenji. Spomladi izvedemo eno zgodnje škropljenje z bakrovimi pripravki, nato pa začnemo uporabljati dotikalne fungicide, namenjene za zatiranje škrlupa (Orthocide) že v zadnjem tednu marca.

SADNA GNILOBA ali MONILIJA (Monila fructigena)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: sadna gniloba je bolezen, ki se pojavlja v vseh sadovnjakih. Koliko škode bo bolezen povzročila je odvisno od nas samih. Bolezen namreč lahko prodre v plodove samo, če so ti kakorkoli poškodovani. V kratkem času se na rjavi pegi pojavijo sivkaste blazinice, ki so razvrščene v koncentričnih krogih. Vse skupaj se naglo širi in v kratkem času je lahko cel plod prekrit z blazinicami trosov. Poškodbe lahko povzročijo toča, veter, škrlup, škodljivci. Zato moramo krošnje toliko razredčiti, da se plodovi tudi v vetrovnem vremenu ne dotikajo. Tako ostanejo plodovi nepoškodovani.

Varstvo:. da bi preprečili napad škrlupa in razpoke na plodovih, redno skrbimo za varstvo rastlin. Prav tako moramo zatirati škodljivce, kot sta jabolčni zavijač in jabolčna grizlica.

CVETNA MONILIJA (Monilia laxa f. sp. Mali)

Cvetna monilija je sicer pogostejša na koščičarjih, najdemo pa jo tudi na jablanah. Bolezen se pojavi v času cvetenja, posebno če jablane cvetijo v hladnem in vlažnem vremenu, zaradi česar traja cvetenje zelo dolgo. Okuženi cvetovi porjavijo in se posušijo. Bolezen se iz cveta vraste v brst, kjer prezimi. Naslednjo pomlad okuženi brst slabo odžene ali pa sploh ne. Če že odžene, se poganjki v naslednjih tednih in mesecih posušijo. Če odrežemo suho vejico, pod lubjem opazimo rjavo liso.

Varstvo:. v Sloveniji nimamo pripravkov registriranih za zatiranje te bolezni. Ker na glivo delujejo dotikalni in sistemični fungicidi, ki jih uporabljamo proti škrlupu, so jablane posredno ustrezno zaščitene.

HRUŠEV BAKTERIJSKI OŽIG (Erwinia amylovora)

Hrušev bakterijski ožig ali ognjevka je bolezen, ki napade tudi hruške in številne okrasne rastline iz družine rožnic. Hrušev bakterijski ožig je kot že ime pove bakterijska bolezen. Sam povzročitelj – bakterija Erwinia amylovora je zelo majhna, saj meri le 1,6 tisočinke mm. Bakterije prezimijo na robu okuženega tkiva, na deblu, vejah in v brstih. Ko prično ogrožene rastline cveteti in jih obiskujejo čebele in številni drugi insekti, se na okuženih delih pojavijo kapljice izločka, ki je poln bakterij. Tako se bolezen lahko zelo hitro raznese na daljše razdalje. Bolezen se prenaša tudi s pomočjo ptic, dežja, megle in vetra. Bakterije lahko prodrejo v rastlino na večjih ali manjših ranicah in tudi po njihovih naravnih odprtinah, na vseh nadzemnih delih rastlin.
Bolezenska znamenja se ne pokažejo takoj po okužbi, temveč šele po 2 do 4 tednih. Obstaja velika nevarnost, da so rastline okužene z nevarno bakterijo v tako imenovanem latentnem stanju, kar pomeni, da se bolezen sploh ne razvije. Če se bolezen razvije, se prično okuženi poganjki sušiti. Poganjek se prevesi, kot pastirska palica in se od vrha suši. Listna žila postane rjava. Na stebelcu opazimo kapljico izločka (eksudat), ki je poln bakterij. Cvetovi ovenijo in se posušijo, prav tako tudi mladi plodiči, ki postanejo 11 rjavi do črni, mumificirani. Okuženi cvetovi in plodovi običajno ne odpadejo, temveč ostanejo na rastlini tudi pozimi. Kot že samo ime pove, se bolezen pojavlja na hruškah. Napada pa tudi jablane. Posebno občutljive za bolezen so naslednje sorte: beličnik, jonatan, gloster, james grieve, zlata parmena, alkmene, idared, gala, fuji. Od podlag so občutljivejše M9, M26 in M27. Sicer pa so ogrožene naslednje okrasne in v naravi rastoče rastline:

Crataegus – glog, okrasne vrste, kot tudi v naravi rastoče;
Cotoneaster – panešplja, posebno velikolistne vrste;
Pyrachanta – ognjeni trn;
Amelanchier – okrasne in samonikle rastline;
Sorbus – jerebika, skorš, mokovec, gojene in samonikle rastline;
Cydonia – kutina samonikle in gojene sorte;
Chaenomeles – japonska kutina.

Varstvo: učinkovitega sredstva za zatiranje hruševega ožiga ne poznamo. Lahko si pomagamo s preventivnim škropljenjem zgodaj spomladi in pozno jeseni s pripravki na osnovi bakra. Vendar čez leto, ko bi bilo najbolj potrebno škropiti, takšnih pripravkov ne moremo varno uporabljati. Poznamo kar precej sort jablan, ki ga ne prenašajo najbolje. Zato spomladi, v času brstenja, opravimo temeljito škropljenje s pripravkom Nordox. V jeseni, ko odpade polovica listja, opravimo naslednje škropljenje in še enkrat, ko odpade vse listje.