Bolezni hrušk

Hrušev škrlup (Venturia pyrina)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: bolezen napada vse zelene nadzemne organe in plodove, od brstenja do konca rastne dobe.Za razliko od jablanovega škrlupa, je napad na vejicah pri hruškah močnejši. Micelij na vejicah je pomemben vir kužila za primarne okužbe lističev spomladi. Napadeno listje hrušk hitreje pridobiva starostno odpornost in z dreves ne odpada tako hitro, kot pri jablani. Več micelijskih oblog je na spodnji strani listov. Plodovi površinsko razpokajo, pričnejo gniti in odpadati.

Varstvo: pristop pri uporabi fungicidov je preventivno-kurativni. Jakost okužb v zgodnjih fazah pred cvetenjem je pri hruški pogosto večja kot pri jablani. Uvodna škropljenja pričnemo v začetku brstenja z bakrovimi pripravki (Nordox). Na splošno je uporaba triazolskih fungicidov pri hruškah manj pogosta, kot pri jablani. Navadno jih uporabljamo do konca maja. Za dober učinek proti škrlupu je triazolske pripravke s sistemičnim učinkom priporočljivo mešati s pripravki na podlagi kapatna, metirama ali mankozeba. Presledki med škropljenji v aprilu naj znašajo 7 do 10 dni, v maju 10 do 12, pozneje pa 12 do 16 dni, odvisno od deûja in stanja okužb.

SADNA GNILOBA ali MONILIJA (Monila fructigena)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: sadna gniloba je bolezen, ki se pojavlja v vseh sadovnjakih. Koliko škode bo bolezen povzročila je odvisno od nas samih. Bolezen namreč lahko prodre v plodove samo, če so ti kakorkoli poškodovani. V kratkem času se na rjavi pegi pojavijo sivkaste blazinice, ki so razvrščene v koncentričnih krogih. Vse skupaj se naglo širi in v kratkem času je lahko cel plod prekrit z blazinicami trosov. Poškodbe lahko povzročijo toča, veter, škrlup, škodljivci. Zato moramo krošnje toliko razredčiti, da se plodovi tudi v vetrovnem vremenu ne dotikajo. Tako ostanejo plodovi nepoškodovani.

Varstvo:. da bi preprečili napad škrlupa in razpoke na plodovih, redno skrbimo za varstvo rastlin. Prav tako moramo zatirati škodljivce.

Hruševa rja (Gymnosporangium sabinae)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: po okužbi v maju se na spodnji strani listov konec junija in v juliju razvijejo rjavo oranže košaraste izbokline. V juliju se lahko prične množično odpadanje listja. Možne so tudi okužbe plodov.

Varstvo:. osnovni dejavnik, ki odloča o obsegu okužb je bližina nekaterih vrst okrasnih brinov (npr. Juniperus sabinae), ki so osnovni gostitelji te rje. V intenzivnih nasadih v času okužb navadno proti škrlupu uporabimo fungicide, ki so učinkoviti proti tej glivi, zato ločeno zatiranje ni potrebno.

HRUŠEV BAKTERIJSKI OŽIG (Erwinia amylovora)

Hrušev bakterijski ožig ali ognjevka je bolezen, ki napade tudi jablane in številne okrasne rastline iz družine rožnic. Hrušev bakterijski ožig je kot že ime pove bakterijska bolezen. Sam povzročitelj – bakterija Erwinia amylovora je zelo majhna, saj meri le 1,6 tisočinke mm. Bakterije prezimijo na robu okuženega tkiva, na deblu, vejah in v brstih. Ko prično ogrožene rastline cveteti in jih obiskujejo čebele in številni drugi insekti, se na okuženih delih pojavijo kapljice izločka, ki je poln bakterij. Tako se bolezen lahko zelo hitro raznese na daljše razdalje. Bolezen se prenaša tudi s pomočjo ptic, dežja, megle in vetra. Bakterije lahko prodrejo v rastlino na večjih ali manjših ranicah in tudi po njihovih naravnih odprtinah, na vseh nadzemnih delih rastlin.
Bolezenska znamenja se ne pokažejo takoj po okužbi, temveč šele po 2 do 4 tednih. Obstaja velika nevarnost, da so rastline okužene z nevarno bakterijo v tako imenovanem latentnem stanju, kar pomeni, da se bolezen sploh ne razvije. Če se bolezen razvije, se prično okuženi poganjki sušiti. Poganjek se prevesi, kot pastirska palica in se od vrha suši. Listna žila postane rjava. Na stebelcu opazimo kapljico izločka (eksudat), ki je poln bakterij. Cvetovi ovenijo in se posušijo, prav tako tudi mladi plodiči, ki postanejo 11 rjavi do črni, mumificirani. Okuženi cvetovi in plodovi običajno ne odpadejo, temveč ostanejo na rastlini tudi pozimi. Kot že samo ime pove, se bolezen pojavlja na hruškah. Napada pa tudi jablane. Sicer pa so ogrožene naslednje okrasne in v naravi rastoče rastline:

Crataegus – glog, okrasne vrste, kot tudi v naravi rastoče;
Cotoneaster – panešplja, posebno velikolistne vrste;
Pyrachanta – ognjeni trn;
Amelanchier – okrasne in samonikle rastline;
Sorbus – jerebika, skorš, mokovec, gojene in samonikle rastline;
Cydonia – kutina samonikle in gojene sorte;
Chaenomeles – japonska kutina.

Varstvo: učinkovitega sredstva za zatiranje hruševega ožiga ne poznamo. Lahko si pomagamo s preventivnim škropljenjem zgodaj spomladi in pozno jeseni s pripravki na osnovi bakra. Vendar čez leto, ko bi bilo najbolj potrebno škropiti, takšnih pripravkov ne moremo varno uporabljati. Zato spomladi, v času brstenja, opravimo temeljito škropljenje s pripravkom Nordox. V jeseni, ko odpade polovica listja, opravimo naslednje škropljenje in še enkrat, ko odpade vse listje. V cvet je dovoljeno uporabiti tudi pripravek Aliette Flash.