Gnojenje sadnjega drevja

Gnojenje s fosforjem in kalijem: v primeru, da rezultati analize tal dosežejo pretirano preskrbljenost tal (razred D), opustimo gnojenje z elementom, ki je v presežku. Če je založenost tal slabša od razreda dobre preskrbljenosti tal (razred C), sme pridelovalec za založno gnojenje (do starosti nasada treh let) porabiti največ 250 kg/ha P₂O₅ in 300 kg/ha K₂O na leto (tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja).

Preglednica 1: Razred založenosti C glede na tip tal

Gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo s fosforjevimi in kalijevimi gnojili. Na trgu je veliko vrst gnojil z visoko vsebnostjo omenjenih elementov. Ker sta fosfor in kalij v tleh slabše mobilna, potrebujeta dlje časa za vstop v rastlino. Zato je priporočljivo, da se polovičen odmerek fosforja in kalija aplicira že v jesenskem času, druga polovica pa v spomladanskem času. Za jesensko gnojenje uporabimo gnojila brez dušika, saj dušik v tem času neugodno vpliva na prezimitev rastline. V spomladanskem času pa imamo na izbiro različna gnojila, ki vsebujejo visoko vsebnost fosforja in kalija in tudi dušik. Takšno gnojilo je Sadjarski Gardin. V primeru, da analiza tal pokaže zelo slabo založenost s fosforjem in kalijem, drevesu pomagamo tudi z uporabo foliarnih-listnih gnojil v spomladanskem času, ko drevo proizvede dovolj listne mase. Takšno je gnojilo Foliar PK ali Nutri-phite PK, ki vsebuje fosfor v fosfitni obliki in je zato še lažje sprejemljiv rastlinam, njegov stranski učinek pa je tudi zatiranje glivičnih bolezni. Oba lahko dodajamo fitofarmacevtskim sredstvom.

Gnojenje z dušikom:

Pridelovalec potrebe po dušiku določi glede na vizualne ocene ali foliarne analize ali analize po N_min metodi. Če se pri tem odloči za največje dovoljene letne odmerke čistega dušika (iz preglednice 2), te razdeli na 2 do 3 obroke. Ob jesenskem dognojevanju pred odpadanjem listja najkasneje do 31. oktobra ne dodajamo več kot 20 kg čistega N/ha (razen pri koščičarjih in leski, kjer se doda največ 40 kg čistega N/ha).
V obdobju od odpadanja listja do cvetenja sadnega drevja ali ozelenitve negovane ledine dodajanje mineralnih dušičnih gnojil ni priporočljivo, v integrirani pridelavi pa sploh ni dovoljeno, prav tako tudi ni dovoljeno v obdobju od konca junija do jeseni. Izjema so češnje in leska, ki jih lahko gnojimo po obiranju. Oljko gnojimo z dušikom od konca februarja do sredine junija, oreh pa od konca marca do srede junija.
Letno ni dovoljeno dodati večje količine N (kg/ha) kot je za posamezne sadne vrste prikazano v preglednici 2 (velja za integrirano pridelavo sadja).

Preglednica 2: Maksimalno dovoljene letne količine čistega N na ha po sadnih vrstah:

Zgoraj napisane so smernice za integrirano pridelavo sadja. Teh smernic se je priporočljivo držati tudi na domačem vrtu. Za gnojenje z dušikom na domačem vrtu uporabimo Sadjarski Gardin , s katerim sadju dodamo tudi fosfor in kalij, ali KAN.

Gnojenje z organskimi gnojili: v katerem koli sadovnjaku, naj bo to manjši sadovnjak ob hiši ali plantažni nasad, ne smemo pozabiti na vzdrževanje organske snovi oz. humusa v tleh. To je osnova za sprejem mineralnih gnojil, ki jih dodajamo v sadovnjak. Če v tleh ni dovolj humusa, se bodo hranila hitreje izpirala v nižje plasti tal, tla pa bodo zbita, nerodovitna in težje bodo zadrževala vlago. Organska gnojila dodajamo v jeseni (okotber) ali spomladi ob cvetenju sadnega drevja ali ozelenitvi negovane ledine. Najbolje je dodati polovični priporočen odmerek v jesenskem, drugo polovico pa v spomladanskem času. Uporabimo Agrosol, ki je tradicionalno organsko gnojilo rastlinskega izvora z močno izraženim delovanjem na razvoj koristnih drobnoživk v tleh.