Škodljivci

ŠKODLJIVCI BRESKEV

Siva breskova uš (Myzus persicae), Zelena breskova uš  (Myzus varians), Črna breskova uš (Brachycaudus persicae), Rjava breskova uš  (Brachycaudus schwartzi), Medena breskova uš (Hyalopterus amygdali)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: pri nas je najpogostejša siva breskova uš, ki je 2 mm dolga, olivno ali rumenkasto zelene barve. Prezimijo jajčeca, ki so bleščeče črna in jih uši odlagajo okoli brstov. Včasih že februarja, običajno pa marca, se iz jajčec izležejo prve uši, ki potem delajo hudo škodo s kodranjem in zvijanjem breskovega listja. Močno napadeni listi rumenijo in odpadejo. Konec maja se pojavijo krilate uši, ki se preselijo na mnoge zelnate rastline. Šele proti jeseni se uši vrnejo na breskve, kjer odložijo zimska jajčeca.  Zelo pogosta in škodljiva je medena breskova uš, ki se naseli v večjih kolonijah na spodnji strani listov mladih poganjkov. Uši so prekrite z belim voščenim poprhom. Listje bledi, rumeni in se posuši, vendar se ne zvija. Mlada drevesa zaostanejo v rasti, na starejših pa so plodovi drobni in neokusni. Uš izloča obilo  medene rose, kar ima za posledico močan pojav sajavosti na listih, poganjkih in plodovih. Tudi ta vrsta prezimi na breskvah v obliki jajčec.  Manj razširjena je rjava breskova uš, ki povzroča močno zvijanje in kodranje breskovega listja ter zastoj rasti poganjkov. Zelena breskova uš povzroča, da se breskovi listi zvijajo navzdol vzporedno z glavno žilo v obliki cigare. Listi rumenijo in se sušijo.

Varstvo: zatiranje je upravičeno samo, če je presežen prag škodljivosti. Najprimernejši čas za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju. Uporabimo Mospilan 20 SG ali Pirimor 50 WG.

Breskov zavijač  (Cydia molesta)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: breskov zavijač je rjavo siv metuljček s sivimi sprednjimi krili, na katerih je več podolžnih, kratkih temnejših črt. Čez krila meri okrog 12 mm in je zelo podoben češpljevemu zavijaču. Na leto ima kar štiri rodove. Prvi rod se pojavlja v drugi polovici aprila in maja. Samice odložijo jajčeca na vršičke in vrhnje liste poganjkov. Goseničice, ki se iz jajčec izležejo čez kak teden, se zavrtajo v vršičke poganjkov in v njih vrtajo rove navzdol in navzgor. Napadeni poganjki porjavijo, se povesijo in posušijo, na prehodu k zdravemu delu poganjka pa se cedi smola. Ob močnejšem pojavu škodljivca so lahko uničeni vsi poganjki, kar je še posebno škodljivo pri mladih drevesih, ki jim šele oblikujemo krošnjo , pa tudi na starejših, kjer propadejo rodne šibe za naslednje leto. Dorasla gosenica je mesnato rožnate barve in meri v dolžino 12 do 14 mm. Drugi rod metuljčkov se pojavlja povečini junija. Tudi gosenice tega rodu uničujejo poganjke, zavrtajo pa se že v plodove. Metuljči tretjega rodu se pojavljajo od sredine julija do konca avgusta, četrtega rodu pa v septembru in celo v oktobru. Gosenice tretjega in četrtega rodu lahko poškodujejo vršičke poganjkov, še raje pa se zavrtajo v plodove in jih začrvivijo. V enem plodu je lahko več gosenic, celo tri do štiri. Posamezni rodovi se med seboj prekrivajo, zato je nevarnost napada poganjkov, pozneje pa plodov praktično ves čas od sredine maja vse do oktobra.

Varstvo: s sredstvom Affirm v času med odlaganjem in začetkom izleganja jajčec, največ dva krat v eni rastni dobi, z 10-14 dnevnimi presledki, pred izleganjem gosenic v fenološki fazi od oblikovanja ploda do 7 dni pred obiranjem (BBCH 71 do 89). Tretiranja se izvede na osnovi pozitivne napovedi opazovalno napovedovalne službe oziroma na osnovi opazovanj s priznanimi metodami za spremljanje škodljivca.

Breskov molj (Anarsia lineatella)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: breskov molj dela podobno škodo kot breskov zavijač. Metuljček je temno sive barve in meri čez krila 12-14 mm. Gosenice, ki vrtajo rove v mladih poganjkih in začrvivijo plodove, se lahko ločijo od gosenic breskovega zavijača, saj so čokoladno rjave barve s črno glavo. Prezimujejo komaj izlegle goseničice, ki se že v aprilu in prvi polovici maja zavrtajo v komaj odgnale poganjke in jih uničijo. Gosenice breskovega molja napadejo poganjke navadno pozneje, šele v drugi polovici ali proti koncu maja, ko so poganjki dolgi vsaj 10-20 cm. Ena goseničica lahko uniči več poganjkov. Ko goseničice odrastejo, se na drevesu zabubijo in se že sredi ali v drugi polovici maja pojavijo metuljčki prvega rodu. Njihov let traja vse do konca junija. Gosenice tega rodu ponovno napadejo poganjke in zlasti plodove najbolj množično sredi junija. Metuljči drugega rodu se pojavijo običajno avgusta, goseničice, ki se izležejo iz odloženih jajčec, pa prezimujejo in ne povzročijo škode.

Varstvo: če škropimo proti breskovemu zavijaču s sredstvom Affirm, lahko dovolj učinkovito preprečimo tudi napad breskovega molja.

Murvov kapar (Pseudaulacaspis pentagona)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: ob močnejšem napadu drevesa hirajo in se sušijo. Ščitek samice meri v premeru 2 do 2,5 mm, je bolj ali manj okrogel in bele ali rumenkaste barve. V sredini ščitka je značilen gumbek rdečerjave barve. Olevki rjavo rdeče barve so vidni na ščitkih. Ščitki samcev so povsem beli in precej podolgovati. Ob močnejšem napadu se cele veje obdajo z belkasto prevleko, vidno že od daleč. Prezimijo samice. Ličinke prvega rodu se razlezejo maja in junija, drugega pa konec julija ali v avgustu. Navadno ima dva rodova letno, izjemoma se v oktobru pojavi še tretji.

Varstvo: v primeru močnejšega napada kaparjev škropimo v času brstenja z oljnim pripravkom. 

Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)

Opis škodljivca in škoda, ki jo povzroča: dolgo časa je rdeča sadna pršica veljala za škodljivca visokega standarda. Pojavljala se je samo v skrbno negovanih nasadih. Danes se v primeru ugodnega vremena pojavi povsod. Posebno rada se pojavi v zavetni legi in v neposredni bližini hiš, kjer je temperatura višja. Rdeča sadna pršica je majhen škodljivec, ki ga lahko opazimo s prostim očesom, vendar ga opazimo vedno prepozno. To je takrat, ko so izsesani listi spremenili svojo barvo, v nekoliko rumenkasto barvo. Ob močnem napadu se napadena drevesa po barvi ločijo že od daleč. Če list obrnemo, opazimo na spodnji strani veliko število pršic. Pršica ima na leto 5 do 7 rodov. Samičke odlagajo rdečkasta jajčeca na liste in poganjke, zato je pršica dobila ime rdeča. Ker se lahko v kratkem času močno namnoži, so prizadeti tako listi, kot tudi plodovi. Močno napadeni listi porumenijo in počasi odmirajo, zaradi česar se zaustavi tudi razvoj plodov. Pršice so pozno spomladi in zgodaj poleti najprej na spodnji strani listov, na spodnji tretjini poganjkov. Kasneje se preselijo na srednjo tretjino poganjka in proti koncu vegetacije jih najdemo na listih na vrhnji tretjini poganjkov.

Varstvo: če dosledno upoštevamo načela integriranega varstva,  se rdeča sadna pršica redkeje prerazmnoži. V maju in v juniju moramo vsakih 14 dni pregledati stanje škodljivca, da nas ta ne preseneti.