Bolezni

BOLEZNI BRESKEV

Breskova kodravost (Taphrina deformans)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: najbolj pogosti gostiteljski rastlini sta breskev in nektarina. Listi so namehurjeni in se zvijajo. Okuženi deli so odebeljeni, zaviti in krhki. Navadno so belkasto zelene barve, lahko pa tudi svetlo vijolični ali rdeči. Kmalu se na mehurjih pojavi bel poprh, kar kaže na to, da so se oblikovali askusi z askosporami. Na okuženih listih se kmalu naselijo saprofitske glive, ki povzroče sušenje in odpadanje listov. Okuženi so lahko tudi mladi poganjki, na katerih lahko prav tako opazimo nabrekline, ki so rdečkasto obarvane. Okuženi poganjki največkrat zrastejo iz okuženih brstov in vsi njegovi deli (steblo in listi) so hipertrofirani.  V primeru, če so med in po cvetenju listi močno okuženi, gliva okužuje tudi plodove. Na njih se oblikujejo rdečkasto rjavi mozoljčki. Ob hujši okužbi večina listja odpade. Navadno le-to ponovno odžene, kar rastlino izčrpava. Les okuženih rastlin ne more popolnoma dozoreti in je zaradi tega podvržen zimski pozebi. Posledica vsega tega je slabši nastavek listov in cvetov v naslednjem letu. Gliva prezimi v obliki saprofitskega micelija in brstičev. Spomladi se brstiči z dežjem sperejo na listne brste. Takoj, ko ti začno brsteti, brstiči v kapljici vode kale in okužijo mlade lističe. Okužb je več, če je v času rasti listov hladno in deževno vreme. To namreč upočasni njihovo rast in podaljšuje dobo njihove občutljivosti. Po okužbi prodre gliva pod kutikulo v rastlinsko tkivo. Na površini listov oblikuje himenijsko oz. askusno plast z askusi in askosporami. Izbruhane askospore padejo na veje, kjer se oblikujejo sekundarne spore - brstiči, ki so podobni kvasovkam. Gliva lahko povzroči tudi sekundarne okužbe, vendar te niso tako pogoste in gospodarsko pomembne.

Varstvo: škropimo preventivno. Prvič škropimo že v jeseni, takoj po odpadanju listja, drugič pa proti koncu februarja ali v začetku marca, ko se brsti že napnejo. Uporabimo bakreni pripravek Nordox.  Če je v času brstenja vreme deževno, je priporočljivo škropiti še tretjič v fazi tik pred cvetenjem. V tej fazi lahko uporabljamo samo še organske fungicide.

Listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: bolezen napada vse koščičarje, pri breskvah pa je še posebej zelo pogosta.Napada liste, mlade poganjke, vejice in plodove. Na listih povzroča okroglaste rdečerjave pege s premerom 2 do 5 mm, ki so včasih obdane z rdečim robom. Notranji, odmrli del pege izpade in tako nastane značilna luknjica. Ob močnejšem napadu je listje videti, kakor bi bilo prestreljeno. Močneje okuženi listi odpadejo, tako da včasih bolezen spregledamo, ker nismo pogledali pod krošnjo na tla. Prav pri breskvah se pogosto zgodi, da list odpade prej, preden so se na njem sploh pojavile pege ali luknjice. Množično odpadanje listja poleti vsekakor ne koristi drevesu. Na plodovih nastaneje tudi okrogle rdeče-rjave pege, ki so malo poglobljene in pogosto rdeče obrobljene. Iz njih se navadno cedi smola, plod se izmaliči in ga pogosto napada še monilija.
Zelene poganjke okuži gliva v zgodnjem poletju in na njih najdemo rjave, rdeče obrobljene, podolgovate pege, iz katerih se pogosto cedi smola. Če pega obda poganjek, se ta nad pego posuši. Taki poganjki naslednjo pomlad slabo odganjajo, ker je dosti brstov propadlo. Spomladi opazimo na olesenelih poganjkih oziroma vejicah pege ali rakave rane, iz katerih se cedi smola, mnoge vejice pa se popolnoma posušijo. To se rado zgodi, še posebej, če smo prejšnjo jesen spregledali pozen napad bolezni na liste in olesenele poganjke. Bolezen ima običajno dva vrhunca: prvega spomladi, potem bolezen čez poletje v hudi vročini preneha, jeseni pa napoči drugi vrhunec, ki ga lahko spregledamo, še zlasti, če smo plodove že odtrgali. Prezgodaj odpadlo listje nadomesti drevo z novim listjem , zato les slabo dozori in naslednjo zimo lahko pozebe.

Varstvo: z jesenskim oziroma pred spomladanskimi škropljenji proti breskovi kodravosti običajno zatiramo tudi listno luknjičavost koščičarjev, saj so proti njej namenjena bolj ali manj ista sredstva. Na nekaterih legah in v mokrih letih je potrebno škropiti breskve še enkrat ali dvakrat v drugi polovici aprila in v maju.

Breskov škrlup (Venturia carpophila)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: breskov škrlup se bistveno razlikuje od jablanovega in hruševega, saj napada le plodove in v manjšem obsegu tudi zelene poganjke, ne pa listja. Okuži le srednje pozne in pozne sorte. Je redni pojav na vinogradniških breskvah. Na že večjih plodovih povzroča črne, motne, nekaj mm velike, okroglaste pege, ki pri močnejšem napadu prekrijejo večji del ploda. Na enoletnih, še zelenih poganjkih se pojavijo črne pege, ki s staranjem poganjkov izginejo. Bolezen se močneje pojavlja le v mokrih poletjih.

Varstvo: poskrbeti je treba za zračnost krošnje, zato je odstranjevanje odvečnih bohotivk bistvenega pomena za manjši pojav bolezni. Uporabimo žveplen pripravek Thiovit Jet.

Breskova Pepelovka (Sphaerotheca pannosa var. Persicae)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: okužuje številne vrste iz rodu Prunus (npr. breskev, nektarina, marelica, mandelj, lovorikovec).  Na mladih listih breskve, njenih poganjkih in plodovih se pokaže bela moknata prevleka, ki je zelo kompaktna. Listi se zvijejo navzgor, se posušijo in prezgodaj odpadejo. Okuženi poganjki se zvijejo in posušijo. Na mladih plodovih se pojavijo lišaju podobna bolezenska znamenja. Na okuženih mestih plodovi pokajo in porjavijo. Gliva le redko oblikuje kleistotecije, ali pa jih sploh ne. Gliva prezimi v obliki micelija v brstih. Liste in druge organe okužuje že v času njihovega izraščanja iz brstov. Po infekciji gliva navadno po dveh do treh dneh oblikuje elipsoidne hialine konidije (oidije), ki so nanizani v verižicah. Če že gliva oblikuje kleistotecije, v njih najdemo samo en askus z osmimi enoceličnimi askosporami. Sorodnica te glive je šipkova pepelovka (Sphaerotheca pannosa var. pannosa; sin. S.p. var. rosae).

Varstvo: h kemičnemu zatiranju se zatečemo šele, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni. Preventivno škropimo le zelo občutljive sorte breskev in predvsem nektarink in sicer prvič, ko se breskve slačijo in ga ponavljamo v 12-14 dnevnih presledkih. Uporabimo žveplen pripravek Thiovit Jet ali Topas 100 EC.

Cvetna monilija (Monilinia laxa)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: gliva Monilinia laxa lahko prodira v še zaprt cvet, ko se začnejo kazati cvetni listi, kot tudi med cvetenjem in po njem. Če je med cvetenjem deževno vreme so razmere za okužbo zelo ugodne, če pa je med cvetenjem sončno in suho, gliva skorajda ne okuži cvetov. Okužba zaprtih cvetov je izjema, okužba odprtih pa pravilo. Najprej se okuži brazda, ki takoj počrni, nato pa pride tudi do okužbe prašnikov in notranje strani cvetnih listov. Prek cvetnega peclja doseže micelij glive vejico in prek nje druge cvetove. Micelij, ki raste v vejicah najbrž izloča toksine, ki povzroče odmiranje poganjkov. Tako nastane bolezensko znamenje odmrlih mladih poganjkov in vejic, iz katerih se cedi smolika. Na odmirajočih cvetnih delih nastanejo siva ležišča trosov. Močnejši poganjki navadno niso prizadeti, ker gliva ne more premagati ovir starejšega tkiva. Monilinia laxa lahko okuži tudi ranjene zoreče plodove. To obolenje je pogosto na češnjah in višnjah. Na površju plodičev nastanejo belo sivkaste bradavice – sporodohiji – ležišča nespolnih trosov. Ti lahko širijo okužbo plodičev.  Okuženi plodiči kot mumije prezimijo na drevesu. V njih se oblikujejo sklerociji, iz katerih spomladi požene micelij s konidiofori in konidiji. Gliva lahko prezimi tudi v odmrlih cvetnih delih in v odmrlih poganjkih. Z vetrom in žuželkami konidiji dospejo na cvetne organe, kjer pri zadostni vlažnosti kalijo. Če se okužba izvrši na številnih cvetovih drevesa je prizadetih mnogo poganjkov ter se zato drevo izčrpa. Če si sledijo okužbe več let zapored, drevo naposled propade. Spolna oblika glive (apoteciji z askusi in askosporami) je za širjenje in ohranjanje bolezni postranskega pomena.

Varstvo: breskve in nektarinke prvič tretiramo z enim od navedenih pripravkov v začetku cvetenja, ko je odprtih do 10 % cvetov. Drugič jih tretiramo, ko začnejo odpadati prvi venčni listi. 

Sadna gniloba (Monilinia fructigena)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: gliva okužuje pečkarje (jablana, hruška, kutina) in koščičarje (češnja, breskev, marelica) in je izrazit parazit ran. Dozorevajoči in zreli plodovi začno gniti okoli ranice, skozi katero je gliva prodrla v notranjost. Gniloba rjavkaste barve se širi v krogu. Čez nekaj dni se na nagnitem tkivu pojavijo bele ali rjavkaste bradavice, ki so razvrščene v koncentričnih krogih. To so ležišča (sporodohiji) nespolnih trosov - konidijev.  Gnili plodovi odpadejo ali pa ostanejo na drevesu do spomladi, medtem se osušijo in zgrbančijo. Pravimo jim sadne mumije. Spomladi se na njih ponovno oblikujejo konidiji. Na drevju viseče mumije so tako vir za nove okužbe spomladi in poleti.
Glivo lahko z jabolki zanesemo tudi v shrambe in hladilnice. Tu plodovi povsem počrnijo, na njih se navadno ne oblikujejo značilne bradavice. Govorimo o t.i. skladiščni moniliji. Za začetek spolnega razvojnega kroga morajo mumije pasti na tla, kjer po dveletnem ležanju oblikujejo apotecije. V njih se oblikujejo askusi z askosporami, ki jih apotecij aktivno izbruha.
Te skozi ranice okužijo plodove. Vendar ima spolna oblika za širjenje in prezimovanje glive povsem podrejen pomen. Gliva navadno prezimi v sadnih mumijah. Spomladi se na njih oblikujejo ležišča nespolnih trosov (sporodohiji) in na njih konidiji limonaste oblike, ki so nanizani v verižicah. Ti z dežnimi kapljicami, vetrom ali s pomočjo insektov dospejo na plodove, ki jih preko ranic okuži. Plodovi zelo hitro gnijejo. Na njih se oblikujejo novi konidiji, ki povzročajo sekundarne okužbe. Gniloba se naprej razvija tudi v skladišču.

Varstvo: sorte breskev in nektarin lahko škropimo  dvakrat (začetek barvanja plodov) v razmaku 14 dni s pripravkom  Topas 100 EC.

Plodova monilija (Monilinia fructicola)

Razširjenost, znaki bolezni ter pogoji za okužbo: plodova monilija povzroča propadanje cvetov, listov in poganjkov ter gnitje plodov. Cvetovi in listi porjavijo in ne odpadejo takoj, na okuženih poganjkih se pojavijo rjave uleknjene nekroze in razjede, iz katerih se pri koščičarjih izloča smolika. Vrhovi poganjkov se sušijo, propadejo lahko tudi večje veje. Gnili plodovi se jasneje posušijo in zgubajo, nastanejo mumije. Bolezen lahko povzroči zelo veliko gospodarsko škodo zaradi gnitja plodov v nasadu pred obiranjem ter kasneje v skladišču. Plodove monilije ne moremo ločiti od sadne gnilobe ali cvetne monilije brez laboratorijske analize, zato ob večjem pojavu v nasadu obvestite najbližji zavod, ki ima službo za varstvo rastlin, da odvzame uradni vzorec (brez stroškov za imetnika).

Varstvo: Podobno kot pri breskovi kodravosti so učinkoviti samo preventivni ukrepi. Uporaba kemičnih sredstev je nujno potrebna. Izvajanje ukrepov, opisanih pri cvetni moniliji in sadni gnilobi, pomaga obvladovati tudi to novo vrsto monilije, ki je bila v letu 2009 odkrita na Primorskem.  Za preprečevanje okužb so nujna preventivna tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi, in sicer s porabo vode, ki omogoči dobro omočenost krošnje. Zatiranje breskove kodravosti v času brstenja ter po odpadanju listja z bakrovimi pripravki zavira tudi razvoj plodove monilije. Pomembno je, da tretiranja opravljamo v skladu z načrtom ukrepov tudi med cvetenjem ter nato po cvetenju do obiranja. Ključna škropljenja za preprečevanje okužb so v času brstenja, cvetenja, v času rasti plodičev in v jesenskem času. Pomembno je preprečevati poškodbe plodov zaradi žuželk ali mehanskih dejavnikov in ukrepati v roku 12 ur po eventualnem viharju ali toči.