Bolezni v oljni ogrščici

Najpogostejše bolezni v oljni ogrščici:

Bela zrnata gniloba ogrščice (Sclerotinia sclerotiorum)

Znaki bolezni: koreninski vrat in steblo po okužbi najprej potemnita. Sčasoma se pojavijo razpoke in posledično venenje rastlin. Steblo in korenine preprede bel micelij poln črnih sklerocijev.
Pogoji za okužbo: glavno obdobje okužb je med cvetenjem in kmalu po cvetenju. Za velik razmah bolezni je potrebno deževno vreme od sredine aprila do sredine maja. Pozno dognojevanje z dušičnimi gnojili in poškodbe od mraza čez zimo značilno povečajo stopnjo napada.
Zatiranje: na lažjih tipih tal zatiranje ni potrebno, ker gliva tam na površju tal oblikuje le malo plodišč. V jesenskem času bele gnilobe v naših razmerah ne zatiramo. Zatiranje opravimo pred tik pred cvetenjem ali takoj po njem, če opazimo začetne pojave trohnenja spodnjih delov stebel pri več kot 5% rastlin. Apnenje ogrščice v suhem vremenu tik pred začetkom rasti spomladi zmanjša napad, ker apno omeji razvoj bolezni na površini tal.

Suha trohnoba stebla ogrščice (Phoma lingam)

Znaki bolezni: na steblu se malo pred cvetenju pojavijo sive razpokane pege obdane z vijoličnim robom (okužbe že jeseni). Razpoke se poglobijo v trohnečo votlino v kateri je belkasto siv micelij. Na stenah trohnečih votlin se z notranje in znanje strani razvijejo drobna črna plodišča.
Pogoji za okužbo: na ogrščici se lahko pojavi na njivah, kjer izvajajo intenzivno in pogosto pridelovanje zelja.
Zatiranje: osnovna oblika zatiranja bolezni je uporaba razkuženega semena. Če se bolezen pojavi v večjem obsegu moramo pridelovaje križnic začasno ustaviti. Fungicidi, ki jih uporabimo proti beli zrnati gnilobi imajo stranski učinek tudi na to bolezen. K zmanjšanju pojava bolezni prispeva poznejša setev sort, ki so bolj robustne in odporne na zimsko poleganje in mraz. Zatiranje repičnega bolhača tudi vpliva k zmanjšani stopnji napada. V deževnih jesenih in ob zgodnjih dobro opaznih znakih uporabimo pripravke na podlagi tebukonazola (Baltazar). Največja potreba po varovanju se pojavi v semenskih posevkih, če imamo v kolobarju še veliko drugih križnic.

Alternarijska črnoba, pegavost in gniloba ogrščice (Alternaria brassicae spp.)

Znaki bolezni: po cvetenju se na vseh nadzemnih organih razvijejo drobne črne pege. Ko se posušijo so na njih vidni koncentrični krogi in žametna prevleka trosov. Najnevarnejši je napad na luskih. Del zrn pod pegami zakrni, luski pričnejo predčasno pokati in zrna padajo na tla pred žetvijo.
Pogoji za okužbo: gliva je izredno močno razširjena in je stalno prisotna. Težave z močnimi pojavi so v letih, ko imamo zelo deževen in topel začetek poletja. Hkrati z črnobo se v takšnih letih pojavi tudi siva plesen. Ta pri gostem sklopu napade stebla, množično pa tudi luske, ki so bili poškodovani od škodljivcev.
Zatiranje: alternarijsko črnobo zatiramo hkrati z zatiranjem bele zrnate gnilobe. Primerno je škropiti tik po cvetenju, ker tako bolje obvarujemo luske, ki so najbolj pomembna točka varovanja.Uporabimo sredstvo Baltazar. 

Golšavost kapusnic (Plasmodiophora brassicae)

Znaki bolezni: na pritlehnem delu stebla in na koreninah se naredijo odebeljene bulaste golše, ki začnejo trohneti. Rastline ovenijo in poležejo.
Pogoji za okužbo: gliva napada vse križnice in se v posevkih ogrščice vedno pojavlja. Njen pojav je najbolj odvisen od kolobarja in od pedoloških lastnosti tal.
Zatiranje: golšavosti v ogrščici s kemičnimi metodami ne moremo zatirati. Na kislih tleh skušamo popraviti prenizko reakcijo tal z apnenjem, ki ga delno izvedemo pred setvijo, delno pa spomladi pred začetkom rasti. Mnogo oslabljenih rastline ne propade popolnoma, zato okužbe nekaj odstotkov rastlin navadno ne vplivajo značilno na pridelek. Če pogosto pridelujemo druge križnice in se pojavijo težave zaradi povečanih okužb se moramo odločiti, katero križnico bomo vsaj za 4 do 5 let izločili iz kolobarja.

Plesen križnic, ogrščična plesen (Peronospora parasitica, Peronospora brassicae)

Znaki bolezni: na listih mladih rastlinic kmalu po vzniku se naredijo oglate rumene pege omejene z listnimi žilami. Na spodnji strani peg je bilo siva prevleka trosonocev. Prevleka iz trosonoscev se razvije tudi na steblih in na luskih, na robu nekrotičnih razvodenelih peg. V ugodnih pogojih lahko zgnijejo stebla in rastline poležejo.
Pogoji za okužbo: v naših razmerah se plesen redno pojavi na posameznih rastlinah v jeseni in spomladi. Pri zgodnjih, preveč gostih setvah se gliva pojavi, če pade v septembru veliko dežja in so posevki ogrščice v neposredni bližini večjih njiv z zeljem. Napadeni listi odmrejo že jeseni nato pa se razvoj gliv s prihodom mraza ustavi. V nekaterih letih je plesen nevarna v pregostih semenskih posevkih, ker napade tudi luske. Velika nevarnost okužb po cvetenju obstaja, če je v posevku veliko divje redkve in gorjušice, ki sta pomemben vir kužila.
Zatiranje: močni napadi so redki, zato zatiranje ni potrebno. Pripravkov za kemično zatiranje te plesni pri nas nimamo.

Pepelasta plesen križnic (Erysiphe communis, Erysiphe cruciferarum)

Znaki bolezni: na listju se pojavijo sivkaste pege nepravilnih oblik. Pege sestavlja površinski micelij, ki ga lahko obrišemo s prsti. Tkivo pod pegami na mladih listih počrni in se prične sušiti. Večji pojav na luskih je redek.
Pogoji za okužbo: kljub temu, da se jeseni redno pojavlja, se spomladi v ustrezno gostih posevkih ne razvije v velikem obsegu.
Zatiranje: zatiranje pepelaste plesni v naših razmerah ni potrebno. Če za zatiranje drugih bolezni uporabimo pripravke na podlagi tebukonazola (Baltazar), lahko plesen uspešno kemično zatremo.

Bela rja križnic (Albugo candida)

Znaki bolezni: na listju se pojavijo beli koncentrični kupčki, prekriti z listno povrhnjico. Rastline napadene že jeseni v času cvetenja oblikujejo zakrnela socvetja prerasla z belim micelijem.
Pogoji za okužbo: delno lahko prizadene posevke oljne ogrščice na območjih, kjer pogosto gojijo semenske posevke gorjušice in redkve.
Zatiranje: te bolezni v naših razmerah ni potrebno zatirati.