Škodljivci v oljnih bučah

Najpogostejši škodljivci v oljnih bučah so:

Črna fižolova uš (Aphis fabae), druge uši

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: črna fižolova uš: pojavi se lahko takoj, ko zrastejo prvi listi in ostane celo rastno dobo. Na rastlinah povzroči največ škode spomladi in poleti. Naseli se na listih, ki se zaradi sesanja zvijajo in spreminjajo barvo. Zaradi prizadetosti listov, oslabi cela rastlina, pridelek pri taki rastlini je slab. Kolonije listnih uši se naselijo na spodnji listni strani, zaradi obilnega izločanja medene rose se na napadene liste naselijo še glive, povzročiteljice sajavosti. Ob prisotnosti velikega števila uši se rastlina sploh ne razvije, rastlina se postopoma suši in propade. Škodo pa ne povzroča samo zaradi sesanja, ampak tudi zato, ker lahko prenaša tudi preko 30 vrst rastlinskih virusov. Kot prenašalec virusov pa je to pomemben škodljivec. Zimo preživi v obliki jajčec na trdoleski in brogoviti. Jajčeca so črne barve in imajo lesk. Spomladi se izležejo uši t.i. temeljnice, ki imajo 2 do 4 rodove. Od drugega roda naprej se pojavljajo tudi krilate uši, ki so nekoliko večje od nekrilatih. Krilate uši se selijo na gostiteljeve rastline, množičen pojav uši tako zasledimo v juniju in prvi polovici julija. Septembra se uši selijo nazaj na zimskega gostitelja (brogovita in trdoleska).

Zatiranje: črna fižolova uš: na majhnih površinah in ko je uši malo lahko ob rednem pregledovanju hitro ugotovimo prisotnost črne fižolove listne uši ter lahko posamezne liste z ušmi ali jajčeci potrgamo in uničimo. Na večjih površinah in ob močnem napadu, ko je nekje med 25 in 50% rastlin napadenih pa je zatiranje s sredstvom skorajda neizogibno.

Za zatiranje listnih uši na bučah uporabimo insekticid Mospilan 20 SG.

Navadna fižolova pršica (Tetranychus urticae)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: samica je 0,4 do 0,5 mm dolga s hrbtno izbočenim telesom, kjer so tudi dlake, razporejene v štirih vzdolžnih vrstah. Samci so malo manjši (0,35 mm), telo imajo zoženo. Barva telesa je rumenkasta do zelenkasta. Diapavzalne zimske samice so oranžne do opekasto rdeče. V sredini telesa sta na obeh straneh dve temnejši pegi, ki včasih segata do zadnjega dela telesa. Imajo 8 členastih nog. Jajčeca: so okroglasta, svetla, pozneje rumenkasta, v premeru merijo 0,13 do 0,14 mm. Ličinke: imajo takoj po ekloziji tri pare nog, protonimfe in deutonimfe pa štiri pare. Prezimijo odrasle zimske/samice pod listjem, v razpokah tal, na opornih kolih ali stebrih. Aktivne postanejo marca do aprila pri čemer se podajo najprej na plevele, še posebno koprive na katere pogosto odložijo tudi jajčeca. Odrasla samica živi 30 dni in odloži 90-120 jajčec, včasih celo 200. Jajčeca so razmetana po celi listni ploskvi. Po 3-5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se trikrat levijo. Tedaj prehajajo skozi dve fazi pri vsaki levitvi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do imaga traja pri optimalni temperaturi 30-33° C, 8 do 12 dni; pri temperaturi 21° C pa 14 dni. Prija jim malo relativne zračne vlage, okrog 50 odstotne. Razmnoževanje navadne pršice vspodbuja toplo in suho vreme oz. toplota v rastlinjakih. Letno razvije 6 do 10 generacij. Napadene rastline zlasti listi so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov so pršice v nežni preji. Močno napadene rastline dajo manjši pridelek, slabše kakovosti. Pršice se razširjajo počasi tako, da se jih opazi najprej na posameznih rastlinah, od koder prehajajo na sosednje.

Zatiranje: preventivno se zatirajo z rastlinsko higieno, ki vključuje odstranjevanje plevelov iz objektov in njih okolice in sežiganjem. Kemično se pršica zatira na začetku napada.

Pokalice- žičniki- strune: Agriotes ustulatus, Agriotes sputator, Agriotes obscurus, Agriotes lineatus

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: hrošči: pokalice, katerih ličinke - strune se pri nas uvrščajo med gospodarsko škodljive organizme, spadajo v rod Agriotes. Merijo 7 do 10 mm. Posebnost hroščev je, da imajo na trebušni strani predprsja poseben trn, ki ga lahko izvlečejo in sprožijo v vdolbino na sredoprsju, kar povzroči značilen pok. Od tod izvira ime pokalica. Barve so rjave ali črne. Jajčece: je okroglo ali ovalno svetleče, mlečno belo do rumeno, 0,4 do 0,8 mm dolgo, pogosto oblepljeno z zemljo in je zato težko opazno. Ličinke: (strune, žičniki) so podolgovate, črvičasto valjaste, slamnato rumene do rdečkaste barve. Glavo imajo majhno, tri pare orpsnih nog in dolg zadek zgrajen iz različno vidnih zadkovih obročkov. Telo je hitizirano in spominja na košček strune pri kitari oz. žice. Od tod izhaja ime strune. Odrasle strune dosežejo 15-35 mm dolžine, predstavniki Melanotus so največji. Buba: je prosta, mlečno bela, spominja na imago. Razvoj pokalic traja 3-5 let. Prezimijo običajno ličinke v različnih razvojnih stadijih ali pa hrošči, ki se pojavijo spomladi in sicer najprej samci, nato samice. Po dopolnilni prehrani in kopulaciji, odložijo samice jajčeca v tla posamično ali v skupine 5 do 10, najraje v takšna z gostim rastlinskim pokrovom npr. travnike, pašnike, deteljišča, žitna polja, druga zapleveljena zemljišča. Samice po ovipoziciji poginejo, njihova življenjska doba, pa traja 1 leto, če odrasle pokalice prezimijo. Izlegle ličinke so brezbarvne, 1,5 - 2,2 mm dolge. Prvo leto ostanejo skupaj, se 2 do 5 krat levijo in dosežejo v dolžino 5 mm. Skupno pa se levijo do 15 krat in imajo tako do 16 razvojnih faz (L1 - L16) skozi več let, nato se zabubijo, stadij bube pa traja le 2 do 4 tedne. Ličinke hroščev pokalic (Elateridae) v korenine bučnic vrtajo manjše luknjice.

Največ ličink se pojavi na njivah, kjer imamo v kolobarju občasno travno-deteljne mešanice, veliko žit in če so njive občasno zanemarjene in močno zapleveljene. V sušnih obdobjih se napad strun poveča, ker skušajo ličinke nadomestiti izgubljeno vlago z izsesavanjem rastlinskih sokov.

Zatiranje: potrebo po zatiranju (prag škodljivosti) ugotovimo s kopanjem jam ali z uporabo vab. Ugotavljanje kritičnih števil izvedemo konec poletja. Če prag ugotavljamo po metodi kopanja jam, kot prag škodljivosti upoštevamo vrednost 2 do 3 ličink na m². Na hektar izkopljemo vsaj 5 jam velikosti 0,25 m². Za ugotavljanje kritičnega števila z vabami uporabimo za strune najbolj zanimive rastline (npr. sadike solate, gosto posejana žita, gomolje krompirja). Okolico vabe očistimo vseh plevelov in drugih rastlin. Če za določitev praga uporabimo vabe, kot kritično število jemljemo vrednost 2 do 5 ličink na m². Pri določitvi kritičnega števila upoštevamo gostoto setve (silažna koruza / koruza za zrnje), stopnjo zapleveljenosti in kolobar. Na njivah, kjer plevele zatremo zelo temeljito, je napad strun veliko večji, kot na delno zapleveljenih njivah.

Za zatiranje strun uporabimo sredstvo Agrostrun.

Rastlinjakova bela mušica (Trialevrodes vaporariorum)

Opis škodljivca, poškodb in razvojni krog: bolezenski znaki:medena rosa na listih, rumenenje listov, pegasti listi. Ima 4 strehasto nastavljena bela krilca, katera so kot telo pokrita z belimi voščenimi izločki. Škodljivec potrebuje za razmnoževanje toploto, zato se naseli na listnatih rastlinah predvsem v notranjih prostorih in rastlinjakih, koncem pomladi pa tudi na zunanjih rastlinah. Če se slučajno rahlo dotaknemo listov, vzleti cel roj majhnih belih mušic. Škodo povzročajo predvsem ličinke, katere se izležejo iz jajčec po 10 dneh, ter iz listov izsesavajo rastlinske sokove. Listi postanejo grobo lisasti, ter sčasoma porumenijo in odpadejo. Tudi ta vrsta odlaga lepljivi izloček – medeno roso, na katerega se naselijo sajaste glivice. V razvojnem ciklu ima 6 stadijev: jajčeca, prvi, drugi, tretji stadij larve ter četrti stadij larve (bubo) in odraslo mušico. Samica znese jajčeca na spodnjo stran, vrhnjega dela mladega lista. So ovalna, bele barve ter s kaveljci pritrjena na list. Dva dni po tem, ko so bila izležena postanejo rjave ali črne barve. Po 7-10 dneh se pojavijo larve. Velike so 0,3mm in imajo nožice ter tipalke. Čez nekaj ur že najdejo primeren del na listu in se začnejo hraniti. Nato se pritrdijo na list in nepremične ostanejo do konca prvega stadija larve. V drugem stadiju ležijo na površini lista in ker so prozorne jih je težko opaziti. V tem stadiju zrastejo do 0,37mm. Tretji stadij je istoveten drugemu in larve zrastejo do 0,51mm. V četrtem zrastejo do 0,73mm in postanejo bolj kompaktne in voskaste. Brž ko postanejo vidne rdečkaste oči se iz bube razvije bela mušica. Larva za svojo hitro rast potrebuje veliko aminokislin ter pogojeno s tem, črpa veliko rastlinskega soka. Sok vsebuje preveč sladkorja, katerega višek v obliki medene rose izloča larva. Metulj ima dva para krilc bele barve. Po krilcih in telesu je pokrit s voskastim oprhom,Samička je velika 1,1mm, samček je manjši, okoli 0,9mm. Hiter razvoj je odvisen od temperature in vlažnosti.Za razvoj od jajčeca do mušice potrebuje 28 dni. Dan ali dva,ko se metuljčki izležejo, samičke izležejo samo jajčeca moškega rodu, po oploditvi pa mešano, moška in ženska jajčeca. Število ženskih jajčec je odvisno od od gostiteljske rastline ter od temperature V zimskem času preživijo jajčeca na rastlini, katera obdrži svoje liste. Pri -3° C živijo jajčeca 15 dni, pri -6° C pa samo 5 dni.

Zatiranje: najlažje jih odkrijemo in lovimo na Rumene lepljive plošče, na katere se nalepijo leteči insekti. Na večjih površinah in ob močnejšem napadu uporabimo insekticid Mospilan 20 SG.