Pleveli v oljnih bučah

Buče imajo v začetku razvoja in tudi v drugem delu rastne dobe dokaj slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom. Zato pleveli v bučah lahko pomembno vplivajo na kvaliteto pridelka, če jih na začetku ne zatremo. Priporočljivo je, da njivo na kateri bomo pridelovali buče dobro razplevelimo že v predhodni poljščini. Pri zatiranju plevelov se poslužujemo tudi mehanskega zatiranja plevelov v posevkih. Zimsko brazdo na grobo poravnamo že na začetku aprila in s tem vzpodbudimo kalitev plevelov. Tri tedne kasneje opravimo še brananje in s tem prizadenemo že vznikle plevele. Čez približno 14 dni izvedemo še pravo predsetveno pripravo.

Za zatiranje plevelov pred vznikom buč uporabimo herbicid Successor 600, ki daje najboljše rezultate v kombinaciji s herbicidom Centium.

Najpogostejši pleveli v oljnih bučah so:

Bela metlika (Chenopodium album)

Rastišče: pogosto raste na poljih, vrtovih, vinogradih, sadovnjakih, posevkih jarega žita. Uspeva v lahkih, zračnih, humusnih in glinastih ali peščeno-glinastih tleh. Tlom odvzame veliko količino hranil.
Morfološke lastnosti: v višino zraste od 20 do 200 cm. Steblo je pokončno, veji se vse od vznožja. Na mladem steblu in listih se na površini nahaja siv prah, od tod ime bela metlika. Listi so podolgasto jajčasti, temnozeleni, večkrat imajo neenake, naprej obrnjene zobce, so ovalni do suličasti, celorobi ali nazobčani. Listna ploskev se proti peclju zoži, zgornji listi na steblu so suličasti ali čisto ozki. Cvetovi so drobni, zelenkasti, združeni v socvetje, z mokastim poprhom. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme najbolj množično kali od aprila do maja, lahko tudi kasneje do jeseni.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni, lahko tudi dvoletni plevel.
Posebne lastnosti: v slabih razmerah lahko semenijo tudi rastline, ki so dosegle le nekaj cm višine. Je eden najpomembnejših in zelo razširjenih plevelov. Seme bele metlike so v preteklosti uporabljali za peko kruha, ponekod belo metliko uporabljajo celo namesto zelenjave.

Breskovolistna dresen (Polygonum persicaria)

Rastišče: po poljih, nasipih in pustih krajih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste od 30 do 80 cm. Steblo je pokončno, roza do rdečkasto, pri dnu zelenkasto. Steblo je običajno razvejeno. Listi so zeleni, podolgovati, dolgi 7 do 12 cm, široki 1,5 do 2,5 cm. Najširši so v sredini. Imajo kratke peclje ali so sedeči. Na površini imajo pogosto črno pego. Cvetovi so najpogosteje roza, redkeje zeleno beli ali rdečkasti, združeni v navidezni grozd na vrhu stebla ali v zalistju. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi iz plitve globine 1 -3 cm.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: po videzu je zelo podoba ščavjelistni dresni, če da je nekoliko nežnejša.

Drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora)

Rastišče: množično se pojavlja med vsemi gojenimi rastlinami, na nasipih, poteh idr. Rad ima sveža tla, bogata z dušikom, a revna s kalcijem, prav tako peščena in nevtralna ilovnata tla.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 15 do 70 cm. Steblo je pri dnu golo, proti vrhu puhasto, pokončno, veji se pri dnu. Listi so jajčasti, zašiljeni, na robu nazobčani, nasprotni. Cvetovi so koški na kratkih pecljih z maloštevilnimi žlezami ali brez njih. Cvetovi so rumeno-bele barve. Cveti od maja do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali od spomladi do jeseni. .
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: raste zelo hitro. Cveti že 4 tedne po kalitvi. Zelo je občutljiv za slano. V ugodnih razmerah daje 3 generacije letno.

Enoletna latovka (Poa annua)

Rastišče: najraje ima rahlo vlažna tla, bogata z dušikom.
Morfološke lastnosti: trava se razmeroma nizko, grmičasto razrašča. Listi so ozki, svetlo zeleni, široki 2-5 mm, rahlo grobi. Cvet je belo socvetje z 3-7 cvetovi. V enem grmu je mnogo socvetij. Cveti skoraj vse leto.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali od spomladi do jeseni. .
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.

Jetičniki (Veronica sp.) Bršljanasto listni jetičnik (Veronica hederifolia), Perzijski jetičnik (Veronica persica)

Rastišče: bršljanasto listni jetičnik raste na njivah, bogato gnojenih tleh in na ozarah ter pustih tleh. Perzijski jetičnik raste na zapleveljenih in ilovnatih, s hranili bogatih njivah, na žitnih poljih, vrtovih, vinogradih in ob poteh.
Morfološke lastnosti: bršljanasto listni jetičnik: v višino zraste 10 do 60 cm. Steblo je poleglo do kipeče, bogato razvejano. Listi so pecljati, pecelj je dolg do 2 cm, so okroglo srčasti, narezljani z globokimi zarezami, podobni bršljanovim listom, so razmeroma široki, srednja krpa je dva krat toliko širša kot stranski krpi. Cvetovi so pecljati, posamični, v zalistju, svetlomodri do lila. Cveti od marca do maja. Perzijski jetičnik zraste v višino 10 do 40 cm. Steblo je krepko, poleglo ali kipeče, večkrat razvejano, dlakavo, na kolencih se včasih ukoreninja. Listi so ostro nazobčani, na listni bazi rahlo srčasti, neenakomerni poraščeni in kratkopecljati. Cvetovi so nebesno modri, posamični, na dolgih dlakavih pecljih. Cveti od marca do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: jetičniki kalijo v hladnem obdobju, jeseni in zgodaj spomladi. Kalijo plitvo pod površino tal, v temi. Jeseni kaleči pleveli tvorijo goste sklope rastlin v ozimnih žitih.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: bršljanasto listni jetičnik je indikator za ilovnata tla. Cvetovi se oprašujejo sami, semena raznašajo mravlje. Perzijski jetičnik lahko raste in cveti vse leto, tudi pozimi. Je gostitelj nekaterih ogorčic (nematod).

Kamilica (Matricaria chamomilla)

Rastišče: zelo razširjena je na poljih vseh vrst, posebno v združbi z žiti, v vinogradih, vrtovih, na poteh, robovih itd. Ustrezajo ji sveža, s hranili bogato založena glinasta ali ilovnato-glinasto-peščena tla brez kalcija. Uspeva tudi na slanih tleh.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 15 do 40 cm. Steblo je pokončno, golo, na preseku okroglo, z dolgimi vejami. Listi so pernato deljeni, nežni, gladki, brez vonja. Cvetovi so cevasti, rumeni in združeni v rumene glavice, ki so obdane z belimi venčnimi listi. Če cvetove zmrvimo, značilno dišijo. Cveti od maja do septembra, pogosto dva krat v letu.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: jeseni in spomladi. Pozno kaleče rastline prezimijo v obliki rozet.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebnosti: ima zdravilne lastnosti. Živali se je zaradi močnega vonja izogibajo. Ima neugoden vpliv na mlečnost.

Mrtva kopriva (Lamium purpureum) 

Rastišče: obdelana tla, groblje in vlažni travniki, rada ima rastišča, bogata s hranili, na lahkih in zračnih , humosnih in peščenih tleh. Je nekoliko termofilna rastlina.

Morfološke lastnosti: zraste 5-30 cm visoko. Steblo je pokončno ali poleglo, grmasto razraščeno, spodaj gladko, zgoraj puhasto poraščeno. Zgornji listi so sedeči, obdajajo steblo, spodnji so pecljati. Listi so okrogli, globoko zarezani. Cvetovi so združeni in svetlo vijolične barve. Prvi cvetovi se pojavijo spomladi in ostanejo večinoma v stadiju popka, so okrogli, poznejši cvetovi se odprejo in so čeladaste oblike in svetlejši. Cveti od parila do junija , v višjih legah do avgusta, pogosto potem še enkrat v septembru, oktobru, posamične rastline lahko tudi vse leto.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali vse leto.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: navadno enoletni plevel.
Posebne lastnosti: živina se je izogiba zaradi neprijetnega okusa in vonja. Za konje je strupena.

Navadna kostreba (Echinochloa crus-galli)

Rastišče: raste v zmernem podnebju in je zelo razširjen plevel. Množično se pojavi v vlažnih, toplih letih. Raste na obdelanih tleh, posebno v okopavinah, na strniščih, najdemo pa jo tudi na zapuščenih zemljiščih. V koruzi je zelo pogost plevel.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 150 cm. Steblo je členovito, na kolencih dlakavo. Pogosto je poleglo. Listi so črtalasti, zeleni ali rdečkasti, gladki in grobi ob robu. Socvetje je lat in je sestavljeno iz dolgih klasoidnih grozdičev. Cveti poleti.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi, ko je temperatura nad 20 °C.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: v nekaterih območjih, v glavnem v ZDA jo gojijo za krmo, saj vsebuje veliko sladkorjev.

Navadna zvezdica (Stellaria media)

Rastišče: raste na s hranili in dušikom bogatih njivah, vrtovih, vinogradih, na ruderalnih zemljiščih, po nabrežjih in gozdovih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 5 do 40 cm. Steblo je okroglo, največkrat enoredno, dlakavo, običajno poleglo. Listi so srčasti, zaokroženi, kratkopecljati, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so majhni in beli, v razrahljanem socvetju pakobulu s petimi belimi venčnimi listi. Cveti celo leto.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: kali jeseni in spomlad, tudi pri nizkih temperaturah. Jeseni kaleči pleveli semenijo spomladi , semena hitro kalijo, tako da še v istem letu semenijo ponovno. Jeseni kaleči pleveli tvorijo goste sklope rastlin v ozimnih žitih.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: je indikator za tla, bogata z dušikom. Izvleček uporabljajo v ljudskem zdravilstvu pri zdravljenju revme in proti bolečinam v sklepih.

Pasje zelišče (Solanum nigrum)

Rastišče: precej razširjeno je v posekih listnatih gojenih rastlin, v vrtovih, vinogradih, na grobljah, ob poteh. Rado ima lahka, prepustna, humusna, rahlo kisla do alkalna, z dušikom bogata ilovnata tla.
Morfološke lastnosti: v višino zraste do 80 cm. Steblo je pokončno, golo ali rahlo dlakavo, razvejeno, z robatimi vejami. Listi so široko jajčasti ali skoraj trikotni, celorobi ali nazobčani. Cvetovi so beli, v kratkih kobulih. Cveti od junija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: zelnata enoletnica.
Posebne lastnosti: je kazalnik dušika.

Srhkodlakavi ščir (Amaranthus retroflexus)

Rastišče: je zelo razširjena rastlina. Raste na poljih, predvsem tam, kjer je v tleh dosti hranil, ne uspeva pa na močvirnatih tleh ali na zelo vlažnih tleh. Močno je razširjen v toplejših območjih.

Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 130 cm. Steblo je svetlo zeleno, bolj ali manj rdečkasto, pokončno, razvejeno, poraščeno s puhastimi dlačicami in zavito proti vrhu; hitro oleseni. Listi so na dolgih pecljih, jajčasti, na koncu zašiljeni, sivozeleni. Cvet je pokončna, gosta metlica, socvetje je lat na vrhu stebla in v zalistju, v spodnjem delu je zgoščeno in močno razvejano. Cveti od poleti do jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali zelo pozno spomladi, ko so temperature dovolj visoke. Za kalitev potrebuje temo in vsaj 20 °C.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: na neugodnih rastiščih lahko semenijo že nekaj cm visoke rastline, v ugodnejših razmerah pa dosežejo višino več kot 2 m in tvorijo več kot 1 mio semen.

Plezajoča lakota, lepenec, smolenec (Galium aparine)

Rastišče: raste na rodovitnih, globokih, težkih in humusnih tleh v različnih posevkih, največkrat ga najdemo v združbi s strnim žitom. Zaradi sposobnosti plezanja po rastlinah, je zelo konkurenčna rastlina, največkrat problematična v žitih, ker otežuje spravilo.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 40 do 150 cm. Steblo je četvero robo, steblo in listi so pokriti z dlačicami. Z dlačicami se pritrdi na druge rastline in pleza po njih. Steblo je na kolencih togo dlakavo, na kolencih je tudi največ dlak. Listi so suličasti, razporejeni na kolencih, na enem vretencu jih je 6-9, so linearno razporejeni, sorazmerno mehki, temnozeleni. Zgornja stran listov je posuta z naprej zakrivljenimi bodicami. Listi so dolgi 30-60 mm in široki 3 do 8 mm. Majhni beli cvetovi so v obliki socvetja kobul. Cveti od maja do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: vznika lahko vse leto.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: navadno enoletni plevel, zunaj obdelovanih zemljišč tudi večletni.
Posebne lastnosti: je gostitelj nekaterih vrst ogorčic (nematod).

Zeleni muhvič (Setaria viridis)

Rastišče: raste na raznih zemljiščih, najbolj mu ustrezajo peščena tla, bogata z dušikom. Je pogost plevel v posevkih, kot so repa, krompir, koruza, pa tudi na vrtovih, v vinogradih, sadovnjakih in na nekmetijskih zemljiščih.
Morfološke lastnosti: zraste 10 do 60 cm v višino. Steblo je gladko, pri vrhu grobo. Listi so dolgi 3 do 30 cm, zeleni do temnozeleni, gladki. Hitro ostarijo. Socvetje je gosta klasoidna metlica, široka do 1 cm, zelene barve. Klaski so zelo tesno skupaj, tako da se ne vidi os socvetja.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali pozno spomladi pri višjih temperaturah.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: izredno je odporen proti suši.