Škodljivci

ŠKODLJIVCI NA SOBNIH RASTLINAH

Listne uši (Aphididae spp.)

Znaki poškodb: listne uši napadejo lahko vse vrste sobnih rastlin, njihovo prisotnost pa najlažje prepoznamo po zavijanju listov in zbiti rasti rastline. Neposredno škodo rastlini povzročajo s sesanjem listnih sokov, zaradi česar rastline oslabijo. S sesanjem rastlina izgublja hranila, zaostaja v rasti, pojavijo se deformacije listov, ob hujšem napadu pa lahko pride celo do propada rastline. Posredno uši rastlini škodujejo tudi z izločanjem medene rose in prenašanjem virusov. Zaradi medene rose se lahko na rastlini razvijejo gljivična obolenja.  
Ta sladek izloček privablja številne organizme, na primer čebele in druge koristne žuželke. Z medeno roso se zelo rade sladkajo tudi mravlje.

Zatiranje: za zatiranje listnih uši na okrasnih rastlinah so registrirana  fitofarmacevtska sredstva: Calypso SC 480, Mospilan 20 SG, Pirimor 50 WG.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom Česnov izvleček.

Rastlinjakov ščitkar

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda: odrasli osebki merijo od 1,2-1,5 mm. Imajo 4 ovalna krilca, prekrita z nežnimi voskastimi spiralami, ki dajejo živalicam snežno bel videz. Razvojni krog poteka v celoti na gostiteljski rastlini. Samica odloži jajčeca na komaj razprte mlade liste s spodnje strani. Vsaka samica odloži 50-150 jajčec. V prvem larvalnem stadiju (L1) so ščitkarji gibljivi, gibljejo pa se le na kratke razdalje nekaj milimetrov, nakar se pritrdijo, noge jim zakrnijo. Sledita negibljivi fazi L2 in L3 in faza puparija, ki pa se le sprva še hrani. Iz puparija izleti odrasla žival, na pupariju pa ostane zareza v obliki črke T. V naših razmerah prezimi v rastlinjakih.
Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske sokove. Listi rumenijo. Še bolj škodljiva pa je medena rosa, ki jo izločajo tako odrasli osebki kot ličinke, skozi posebno odprtino. Izmetavajo jo daleč stran od sebe ter odrasli okrog 10 kapljic/uro. Na medeno roso pa se naselijo in na njej uspevajo glivice, ki povzročajo sajavost rastlin. Rastlinjakov ščitkar povzroča škodo še posredno, ker prenaša rastlinske viruse.

Zatiranje: uporabimo insekticid Mospilan 20 SG.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom Česnov izvleček.

Navadna pršica (Teranychus urticae)

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda:  v dolžino meri 0,4 do 0,5 mm Barva telesa je rumenkasta do zelenkasta. Prezimijo odrasle zimske/samice pod listjem, v razpokah tal, na opornih kolih ali stebrih. Aktivne postanejo marca do aprila. Odrasla samica živi 30 dni in odloži 90-120 jajčec, včasih celo 200. Po 3-5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se trikrat levijo. Tedaj prehajajo skozi dve fazi pri vsaki levitvi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do imaga traja pri optimalni temperaturi 30-33° C, 8 do 12 dni; pri temperaturi 21° C pa 14 dni. Prija jim malo relativne zračne vlage, okrog 50 odstotne. Razmnoževanje navadne pršice vspodbuja toplo in suho vreme oz. toplota v rastlinjakih. Letno razvije 6 do 10 generacij.
Napadene rastline zlasti listi so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov so pršice v nežni preji.

Zatiranje: pršice na okrasnih rastlinah zatiramo s sredstvom Milbeknock.

Gosenice

Na sobnih rastlinah se pojavlja več vrst gosenic, različnih velikosti (5-25 mm), temno, do svetlozelenih. Hranijo se z listi, ki jih objedajo, tako da v nekaj dneh lahko oberejo celo rastlino. Zelo hitro se razmnožujejo v poletnem času in povzročijo veliko škodo.

Zatiranje: uporabimo insekticid Mospilan 20 SG.

Cvetlični resar (Franliniella occidentalis) in drugi resarji (tripsi)

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda: majhna (manjša od 2 mm) in vitka žuželka z ozkimi resastimi krili. Njeno telo je svetlo do temno rjave barve. Škodljivec kaže posebno dovzetnost do svetlo modre barve. Samice odlagajo jajčeca posamično v cvetove, mlade liste in nežnejše dele stebel. Na površini lahko vidimo le manjši delež odloženih jajčec. Ko se iz njih izležejo ličinke, se premaknejo na užitna območja gostiteljske rastline in se začnejo hraniti. V stadiju prepupe se premaknejo v tla, kjer zaključijo razvojni stadij pupe. Pomen vrste je vezan na trajanje njenega razvojnega kroga, ki je najbolj odvisen od temperature okolja. Razvojni krog traja pri 15 oC 48 dni, pri 20 oC 22 dni, pri 25 oC 15 dni in pri 30 oC 12 dni. Cvetlični resar ima v rastlinjaku 11 do 15 generacij na leto, samica pa odloži v povprečju od 20 do 40 jajčec.
Imagi in ličinke imajo kratek ustni aparat, s katerim strgajo po napadeni površini. Hranijo se z izsesavanjem celične vsebine celic povrhnjice. Poškodovane (prebodene) celice propadejo. Škodljivca lahko najdemo na vseh rastlinskih organih, najpogosteje na cvetovih in listih. Zgodnja navzočnost vrste na brstih vpliva na zvijanje mladih listov in deformacije plodov. Na napadenih cvetovih se pojavijo značilne, največkrat bele, pege, na listih pa bledo rumena območja. Napadena mesta na starejših listih so bleščeče srebrne barve. Na območjih, ki so poškodovana zaradi napada vrste Frankliniella occidentalis Perg. najdemo značilne črne kupčke - njihove fekalije. Vrsta spada med pomembne prenašalce virusov.

Zatiranje: s sredstvi na osnovi abamectina. Da bi uspešno preprečili napad resarjev na okrasnih rastlinah, jih je potrebno preventivno okrepiti. Poškropimo jih s pripravki: Izvleček njivske preslice ali Koprivin, tako rastline dobijo trše liste, ki so manj zanimivi za napad škodljivcev. Napad tripsov lahko preprečimo tudi z aromami, kot je npr. Česnov izvleček.

Krvava uš (Eriosoma lanigerium)

Opis škode: rumenkasti listi in slaba rast so posledica napada krvavih uši. Te žuželke se obdajo z lepljivimi in vati podobnimi tvorbami, ki jih najdemo predvsem na spodnji strani listov in v zalistju. Krvave uši sesajo listne sokove.

Zatiranje: krvave uši so dobro vidne, zato jih lahko odstranimo s čopičem, pinceto ali vatirano paličico. Za kemično zatiranje krvave uši je učinkovito sredstvo Pirimor 50 WG. Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Česnov izvleček.

Kapar (Quadraspidiotus perniciosus)

Opis škode: na listnih žilah, pecljih in poganjkih najdemo bele, rumenkaste ali rjave pokrovčke, na listih pa je lepljiva obloga. Rastlina oslabi, saj uši, ki se skrivajo pod pokrovčki, sesajo rastlinske sokove.

Zatiranje: kaparji so s svojim trdim ščitom dobro zaščiteni. Napadene rastline je potrebno izolirati in ščite odstraniti z nožem.