Škodljivci

Rožna listna uš  (Macrosiphon rosae) na vrtnicah in šipku

Opis škodljivca, razvojni krog  in škoda: pojavi se že zgodaj spomladi na brstih, ki so komaj pokazali znake življenja. Nato pa se pojavlja čez celo leto. Na leto ima več generacij, saj kotijo samičke žive mladiče. Samo v jeseni samci oplodijo samičke, da te odložijo jajčeca iz katerih se spomladi izležejo prve uši. Škodo na rastlinah povzročajo s sesanjem rastlinskih sokov. Uši porabijo le malo soka, katerega so posesale iz rastline,  zato ga veliko izločijo kot medeno roso. Napadene rastline so vedno lepljive. S to medeno roso pa se hranijo mravlje in razni drugi insekti.
Uši se pojavijo v velikih množinah najprej na mladih poganjkih, nato na mladih listih in končno še na popkih. Ko pa se ti odpro v cvet, se pojavijo tudi na cvetnih lističih.
Uš je zelo odporna na nizke temperature, saj ji ne škoduje niti temperatura okrog 10 stopinj pod ničlo. V času mraza otrpne in ko se ogreje, spet prične s sesanjem soka iz mladih poganjkov.
Zatiranje: kljub temu, da imajo listne uši veliko naravnih sovražnikov, kot so pikapolonice, tenčičarica, muhe trepetalke, strigalice, zlata minica, jih je še vedno več kot preveč. Zato moramo vrtnice redno škropiti proti ušem, da nam ne naredijo preveč škode.

Za zatiranje uši lahko uporabljamo pripravek Pirox set, ki nam vrtnice obvaruje pred boleznimi in škodljivci. Škropimo pa v večernem času, ko ni več čebel na cvetočih rastlinah.

Šipkova grizlica na vrtnicah (Caliroa aethiops) in šipku

Opis škodljivca in škode: šipkova grizlica je drobna zelena grizlica, ki se pojavlja vsako leto. Prepoznamo jo po značilni drži, saj so grizlice bolj ali manj zvite v obliki črke S. Ob listnem robu objedajo liste, tako da kmalu ostanejo za njimi samo še listne žile.

Zatiranje: ob prvem pojavu šipkove grizlice napadene vrtnice poškropimo s sredstvom Mospilan 20 SG ali pa uporabimo Pirox set. 

Šipkova zavrtalka na vrtnicah (Ardis brunniventris)

Opis škodljivca in škode: šipkova zavrtalka se pojavlja redno na vzpenjalkah, kjer rumeno črne osice odlagajo jajčeca v mlade poganjke. Znani sta dve vrsti, od katerih ličinke vrtajo od vrha navzdol ali od spodaj proti vrhu. Pravimo jim vrhnja šipkova zavrtalka ali dolnja šipkova zavrtalka. Ko ličinka prežre stržen, se poškodovan poganjek čez noč prevesi in propade.

Zatiranje: ob prvem pojavu rastline temeljito pregledamo in napadene poganjke porežemo in sežgemo. Rastlino  poškropimo s pripravkom Mospilan 20 SG.

Polžasta šipkova grizlica (Eriocampoides aethiops)

Opis škodljivca in škode: je pogost škodljivec na šipku in vrtnicah. Pojavlja se predvsem na slabo oskrbovanih vrtnicah. Grizlica je na prvi pogled precej podobna polžku, ki objeda spodnjo stran listov. List lahko natančno boje in pusti samo povrhnjico. Odrasla žuželka je osica črne barve, ki odlaga jajčeca na spodnjo stran listov. Iz jajčec se izležejo drobne grizlice, ki merijo 6-10 mm.

Zatiranje: redno škropljenje vrtnic s pripravkom Pirox set varuje vrtnice pred vsemi boleznimi in škodljivci.

Navadna pršica (Teranychus urticae)

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda:  v dolžino meri 0,4 do 0,5 mm Barva telesa je rumenkasta do zelenkasta. Prezimijo odrasle zimske/samice pod listjem, v razpokah tal, na opornih kolih ali stebrih. Aktivne postanejo marca do aprila. Odrasla samica živi 30 dni in odloži 90-120 jajčec, včasih celo 200. Po 3-5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se trikrat levijo. Tedaj prehajajo skozi dve fazi pri vsaki levitvi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do imaga traja pri optimalni temperaturi 30-33° C, 8 do 12 dni; pri temperaturi 21° C pa 14 dni. Prija jim malo relativne zračne vlage, okrog 50 odstotne. Razmnoževanje navadne pršice vspodbuja toplo in suho vreme oz. toplota v rastlinjakih. Letno razvije 6 do 10 generacij.
Napadene rastline zlasti listi so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov so pršice v nežni preji.

Zatiranje: pršice na okrasnih rastlinah zatiramo s sredstvom Vertimec PRO.

Šipkova cikada (Typhlocyba rosae)

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda:  v poletnem času opažamo, da listi vrtnic niso več tako lepo zeleni, da postajajo vse bolj srebrno sivi, posebno med listnimi žilami. Na spodnji strain listov opazimo živalce, podobne listnim ušem, le da so sivo-bele barve in skačejo. Zato se jih je prijelo tudi ime rožni skokci. To so drobni škržati, ki povzročajo škodo s sesanjem rastlinskih sokov. Posledice sesanja opazimo najprej na spodnji strain listov , nato pa tudi na zgornji v obliki razbarvanih mest. Samica odlega jajčeca v lub mlajših poganjkov. Pri nas ima dve generaciji. Cikade prve generacije se pojavijo že konec maja lai v začetku junija. Druga generacija sledi v juliju ali avgustu. Slednja je pogostejša, zato povzroči več škode. Cikade so posebej pogoste na šipkovih grmih, na vrtnicah se pojavijo predvsem, če so v bližini šipka.

Varstvo: redno škropljenje vrtnic s pripravkom Pirox set varuje vrtnice pred vsemi boleznimi in škodljivci. V njem je namreč insekticid Mospilan 20 SG. 

Kapar (Quadraspidiotus perniciosus)

Opis škode: na drevesu najdemo bele, rumenkaste ali rjave pokrovčke Rastlina oslabi, saj uši, ki se skrivajo pod pokrovčki, sesajo rastlinske sokove. Kapar se pojavlja na boru.

Zatiranje: kaparji so s svojim trdim ščitom dobro zaščiteni. Ščite odstranitmo z nožem. Pomaga tudi predspomladansko škropljenje z oljnimi pripravki.