Siva plesen vrtnic je ena od najpogostejših bolezni te grmovnice. Bolezen se lahko pojavlja vse leto, v kolikor je veliko dežja. Sicer pa je siva plesen najbolj nevarna v jeseni, ko so močne rose in večja količina padavin.
sivo plesen lahko hitro prepoznamo. Na popkih ali cvetovih se v deževnem vremenu pojavijo rožnato rdečkaste ali belkaste pegice, ki se naglo širijo. V kolikor imamo svetle, bele ali nežno rožnate sorte so pegice rdečkaste. V primeru temnejše obarvanih cvetov pa so pegice belkaste.
redno odstranjevanje odcvetelih cvetov bolezen popolnoma prepreči, razen v primeru, da imamo kakšno posebej občutljivo sorto. Nekaj starejših sort je zelo občutljivih. Nekatere med njimi popolnoma prenehajo s cvetenjem zaradi sive plesni. Kljub temu, da rastlina nastavi številne popke, se ti ne odpro.
. Sicer pa je potrebno redno skrbeti za varstvo pred boleznimi in škodljivci.
Črna listna pegavost vrtnic (Diplocarpon rosae)
Črna listna pegavost je ena od najbolj pogostih in nevarnih bolezni vrtnic. Bolezen se pojavlja predvsem v deževnih letih, ko se pojavi že konec meseca aprila.
Znaki bolezni: na listih se pojavijo črne pegice z resastim robom. Napadeni listi porumenijo in ob najmanjšem dotiku odpadejo. Napadene rastline so lahko že meseca junija gole, brez listov.
Črna listna pegavost pa ne prizadene vseh sort enako močno. Sorte, ki imajo bleščeče gladke liste, ki dajejo vtis, kot da so povoskani, so skoraj popolnoma odporne. Rastline z bledo zelenimi listi pa so mnogo bolj podvržene bolezni. azvoj bolezni pa pospešuje tudi prekomerno gnojenje z dušičnimi gnojili.
Zatiranje: vrtnice lahko zavarujemo pred črno listno pegavostjo tako, da že zgodaj spomladi, ko so te dobro odgnale, poškropimo z pripravkom Pirox set in škropljenje redno nadaljujemo čez vso rastno dobo. V primeru, da se je bolezen pojavila kljub škropljenju, je bil verjetno presledek med posameznimi škropljenji prevelik. V takšnem primeru rastline poškropimo dvakrat v presledku 7 dni z pripravkom
Topas 100 EC, da rastlino pozdravimo. Nato pa zopet uporabljamo pripravek
Pirox set.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom
Izvleček njivske preslice.
Rje na vrtnicah ali šipkova rja ( Phragmidium spp.)
Simptomi: rje se pojavijo najprej na spodnji strani listov in drugih delov rastlin v obliki oranžnih mehurčkov. Z njihovim razvojem postanejo opazne tudi na zgornji strani listov kot oranžno-rjave pike. Na vrtnicah lahko najdemo devet različnih vrst rj.
Pogoji za okužbo: za razvoj so najugodnejše temperature med 18 in 20°C ter večurna vlaga na listih. Rastline so različno odporne na napade rje in ni nič presenetljivega če le nekatere vrtnice zbolijo, druge pa ne.
Zatiranje: za preprečevanje razširjanja rj uporabljamo odporne sorte. Redno obrezujemo vrtnice, da omogočimo dobro prezračenost notranjosti rastline in s tem preprečimo zadrževanje vlage. Odstranjujemo vse obolele dele. V nujnih primerih uporabimo fungicide.
Pirox set poleg sredstva za uničevanje rje vsebuje tudi insekticid.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom
Izvleček njivske preslice.
Pepelasta plesen vrtnic (Sphaeroteca pannosa var. rosae)
Znaki bolezni: pepelasta plesen se je včasih razvijala samo na listih, časšnih listih in trnih. Zadnja leta pa se vse pogosteje pojavlja tudi na cvetnih lističih, ki popolnoma splesnijo. Najprej se na mladih listih pojavijo okroglaste pepelnato sive plesnive prevleke, ki se naglo širijo. V nekaj dneh je lahko ves list prekrit s plesnivo prevleko. Napadeni listi in poganjki se zvijajo, popki pa se težko odprejo. Rastlina močno zaostane v rasti in nastavlja vse manj popkov. Bolezen se lahko pojavi že zgodaj v mesecu maju.
Pogoji za okužbo: najraje se pojavi v vročih, poletnih mesecih. Za svoj razvoj ne potrebuje vlage, saj za kalitev spor zadošča že relativna zračna vlaga nad 50 %.
Varstvo: redno škropimo s fungicidom
Topas 100 EC, ali pa uporabimo
Pirox set, v katerem je dodan tudi insekticid.
Rožna peronospora (Peronospora sparsa)
Znaki bolezni: spoznamo jo po svetlo sivih do rožnatih ali cello rjavkastih madežih, ki se pojavijo na zgornji strain listov. Na spodnji strain listov se pod pegami pojavijo plesnive belkaste prevleke. To so spore, s katerimi se bolezen širi naprej. Oboleli listi se zvijajo, uvenejo in odmrejo.
Pogoji za okužbo: bolezen se pojavlja v vlažnem vremenu, tako kot vse peronospore. Spore lahko kalijo le v kapljici vode.
Varstvo: zgodaj spomladi, ko rastline obrežemo, porezane poganjke sežgemo, nato pa vrtnice poškropimo z bakrenim pripravkom . Ko poganjki dosežejo 5-8 cm dolžine, jih pričnemo škropiti s kompletom
Pirox set.
Škrup na ognjenem trnu (Venturia spp.)
Znaki bolezni: v deževnih letih da rastlino pogosto napade glivična bolezen, ki je zelo podobna jablanovemu škrlupu. Bolezen se pojavi na plodovih, medtem ko jo na listih opazimo bolj poredkoma. Plodovi pa postanejo črni. Ob močnem napadu jih bolezen lahko popolnoma uniči.
Zatiranje: za zatiranje škrupa na okrasnih rastlinah ni registrirano nobeno fitofarmacevtsko sredstvo. Kljub temu imajo učinek na to bolezen sredstva na podlagi propineba, bakra, difenkonazola, ciprodinila …
Rododendronova siva plesen
Znaki bolezni: bolezen se najprej pojavi na odcvetelih cvetnih listih, kjer se pojavijo okroglaste pegice. Te so pri belih in svetlih sortah rdečkaste, pri temnejših pa sivkaste. V deževnih letih se pegice združijo in listi segnijejo. Bolezen pa se prenese na popke, ki se zaradi tega težko odpro ali pa se sploh ne in cvet zgnije še preden bi se odprl. Bolezen pa se iz popka tudi seli na poganjke in naslednje leto imajo posamezni poganjki lepo oblikovane popke, ko pa bi se ti morali odpreti, se cela veja posuši.
Zatiranje: da bi preprečili bolezen, moramo misliti v času cvetenja. Takoj, ko rododendroni odcvetijo, odstranimo vse odcvetele cvetove, da ti ne gnijejo na rastlini. Obenem pa preprečimo, da bi rastlina delala seme. Tako gre hrana za tvorbo novih popkov za cvetenje v naslednjem letu. Takoj po cvetenju pa rododendrone poškropimo z pripravkom
Switch 62,5 WG.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom
Izvleček njivske preslice.
Listna luknjičavost lovorikovca (Botrytis cinerea)
Znaki bolezni: listna luknjičavost se pojavi v deževnih letih zelo močno in naredi veliko škode. Na listih se pojavijo najprej okroglaste pegice, ki porumenijo, porjavijo in izpadejo. Izpadli deli listov poskrbijo za nadalnje okužbe.
Zatiranje: takoj po končanem cvetenju, ko rastlina prične poganjati nove liste, te takoj zavarujemo pred boleznijo. To storimo tako, da rastline poškropimo z pripravkom na onsovi kaptana. V koliko imamo v bližini našega lovorikovca posajeno kakšno koščičasto sadno drevo ali okrasni mandlevec, moramo poškropiti tudi te rastline. Saj bi sicer škropljenjene ne dalo željenega rezultata, ker bi se bolezen vedno znova pojavljala. Napad bolezni pa nekoliko ublažimo tudi z obrezovanjem grmov, da niso preveč gosti. Saj se v gostem grmu dalj časa zadržuje vlaga, zaradi česar so ugodnejši pogoji za pojav bolezni. V jeseni, ko odvržejo koščičarji polovico listja, takrat ga pograbimo in sežgemo in koščičasto sadje kot okrasni mandljevec in lovorikovec poškropimo z bakrenim pripravkom . Škropljenje z istim pripravkom ponovimo še enkrat zgodaj spomladi, v fazi mirovanja rastlin.
