Škodljivci

ŠKODLJIVCI NA BALKONSKEM CVETJU

Rastline in njihovi najpogostejši škodljivci:

Rastlina	Škodljivec
Bakopa	Ščitkar
Bidens	Listne uši, ščitkar
Brahikoma	Listne uši, listni zavrtač
Diascija	Ščitkar, listni zavrtač
Fuksija	Listne uši, ščitkar, pršice prelke
Gomoljna begonija	Listne uši, resarji, gosenice
Kufeja	Listne uši, ščitkar
Lobelija	Ščitkar
Milijon zvončkov	Listne uši
Mimulus	Listne uši, listni zavrtač
Mini dalija	Listne uši, pršice prelke, listni zavrtač, resarji
Modri čudež	Ščitkar, listni zavrtač
Monopsis ali rumena lobelija	Listne uši
Nagelj	Pršica prelka, listne uši, resar, ščitkar
Novogvinejska vodenka	Listne uši, pršice prelke
Pelargonija	Listne uši, mehkokočne pršice, gosenice, ščitkar
Sanvitalija	/
Surfinija	Pršice prelke, listni zavrtač, listne uši, sovke
Torenija	/
Verbena	Ščitkar in trips

Listne uši (Aphididae spp.)

Znaki poškodb: listne uši napadajo praktično vse vrste balkosnkih rastlin, njihovo prisotnost pa najlažje prepoznamo po zavijanju listov in zbiti rasti rastline. Neposredno škodo rastlini povzročajo s sesanjem listnih sokov, zaradi česar rastline oslabijo. S sesanjem rastlina izgublja hranila, zaostaja v rasti, pojavijo se deformacije listov, ob hujšem napadu pa lahko pride celo do propada rastline. Posredno uši rastlini škodujejo tudi z izločanjem medene rose in prenašanjem virusov. Zaradi medene rose se lahko na rastlini razvijejo gljivična obolenja.  
Ta sladek izloček privablja številne organizme, na primer čebele in druge koristne žuželke. Z medeno roso se zelo rade sladkajo tudi mravlje.

Zatiranje: za zatiranje listnih uši na okrasnih rastlinah so registrirana  fitofarmacevtska sredstva: Mospilan 20 SG, Pirimor 50 WG.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Česnov izvleček.

Rastlinjakov ščitkar

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda: odrasli osebki merijo od 1,2-1,5 mm. Imajo 4 ovalna krilca, prekrita z nežnimi voskastimi spiralami, ki dajejo živalicam snežno bel videz. Razvojni krog poteka v celoti na gostiteljski rastlini. Samica odloži jajčeca na komaj razprte mlade liste s spodnje strani. Vsaka samica odloži 50-150 jajčec. V prvem larvalnem stadiju (L1) so ščitkarji gibljivi, gibljejo pa se le na kratke razdalje nekaj milimetrov, nakar se pritrdijo, noge jim zakrnijo. Sledita negibljivi fazi L2 in L3 in faza puparija, ki pa se le sprva še hrani. Iz puparija izleti odrasla žival, na pupariju pa ostane zareza v obliki črke T. V naših razmerah prezimi v rastlinjakih.
Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske sokove. Listi rumenijo. Še bolj škodljiva pa je medena rosa, ki jo izločajo tako odrasli osebki kot ličinke, skozi posebno odprtino. Izmetavajo jo daleč stran od sebe ter odrasli okrog 10 kapljic/uro. Na medeno roso pa se naselijo in na njej uspevajo glivice, ki povzročajo sajavost rastlin. Rastlinjakov ščitkar povzroča škodo še posredno, ker prenaša rastlinske viruse.

Zatiranje: uporabimo insekticid Mospilan 20 SG.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom Česnov izvleček.

Navadna pršica (Teranychus urticae)

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda:  v dolžino meri 0,4 do 0,5 mm Barva telesa je rumenkasta do zelenkasta. Prezimijo odrasle zimske/samice pod listjem, v razpokah tal, na opornih kolih ali stebrih. Aktivne postanejo marca do aprila. Odrasla samica živi 30 dni in odloži 90-120 jajčec, včasih celo 200. Po 3-5 dneh se iz jajčec izležejo ličinke, ki se trikrat levijo. Tedaj prehajajo skozi dve fazi pri vsaki levitvi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do imaga traja pri optimalni temperaturi 30-33° C, 8 do 12 dni; pri temperaturi 21° C pa 14 dni. Prija jim malo relativne zračne vlage, okrog 50 odstotne. Razmnoževanje navadne pršice vspodbuja toplo in suho vreme oz. toplota v rastlinjakih. Letno razvije 6 do 10 generacij.
Napadene rastline zlasti listi so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Na hrbtni strani listov so pršice v nežni preji.

Zatiranje: pršice na okrasnih rastlinah zatiramo s sredstvom Vertimec PRO.

Pršice prelke (Tetranychidae)

Opis škodljivca in škoda: pršice prelke se pojavljajo zadnja leta vse bolj pogosto tudi na oknih in balkonih in ne več samo v rastlinjakih. Vroča, suha poletja so za njihovo pojavljanje ključnega pomena. Včasih je napad na bršljankah tako močan, da so listi čisto zapredeni s tanko pajčevino po kateri se sprehajajo pršice.

Zatiranje: registrirana so sredstva na podalgi abamektina, piretrina ali ogrščičnega olja.

Sovke in ostale gosenice gosenice

Na pelargonijah se pojavlja več vrst gosenic, različnih velikosti (5-25 mm), temno, do svetlozelenih. Hranijo se z listi, ki jih objedajo, tako da v nekaj dneh lahko oberejo celo rastlino. Zelo hitro se razmnožujejo v poletnem času in povzročijo veliko škodo. Sovke so nevarne predvsem v poletnem in jesenskem času. Gre za ličinke nočnih metuljev, ki so aktivni samo ponoči. Pisane risbe na njihovih krilih spominjajo na sovje oči, od tod imajo metulji tudi ime. Njihove gosenice objedajo podzemne dele mnogih rastlin, nad zemljo, stebla in liste. Največkrat so gosenice zelene, rjave ali sive in povzročajo škodo  na pelargonijah.

Varstvo: uporabimo insekticid Mospilan 20 SG.

Cvetlični resar (Franliniella occidentalis) in drugi resarji (tripsi)

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda:  majhna (manjša od 2 mm) in vitka žuželka z ozkimi resastimi krili. Njeno telo je svetlo do temno rjave barve. Škodljivec kaže posebno dovzetnost do svetlo modre barve. Samice odlagajo jajčeca posamično v cvetove, mlade liste in nežnejše dele stebel. Na površini lahko vidimo le manjši delež odloženih jajčec. Ko se iz njih izležejo ličinke, se premaknejo na užitna območja gostiteljske rastline in se začnejo hraniti. V stadiju prepupe se premaknejo v tla, kjer zaključijo razvojni stadij pupe. Pomen vrste je vezan na trajanje njenega razvojnega kroga, ki je najbolj odvisen od temperature okolja. Razvojni krog traja pri 15 oC 48 dni, pri 20 oC 22 dni, pri 25 oC 15 dni in pri 30 oC 12 dni. Cvetlični resar ima v rastlinjaku 11 do 15 generacij na leto, samica pa odloži v povprečju od 20 do 40 jajčec.
Imagi in ličinke imajo kratek ustni aparat, s katerim strgajo po napadeni površini. Hranijo se z izsesavanjem celične vsebine celic povrhnjice. Poškodovane (prebodene) celice propadejo. Škodljivca lahko najdemo na vseh rastlinskih organih, najpogosteje na cvetovih in listih. Zgodnja navzočnost vrste na brstih vpliva na zvijanje mladih listov in deformacije plodov. Na napadenih cvetovih se pojavijo značilne, največkrat bele, pege, na listih pa bledo rumena območja. Napadena mesta na starejših listih so bleščeče srebrne barve. Na območjih, ki so poškodovana zaradi napada vrste Frankliniella occidentalis Perg. najdemo značilne črne kupčke - njihove fekalije. Vrsta spada med pomembne prenašalce virusov.

Zatiranje: s sredstvi na osnovi abamectina. Da bi uspešno preprečili napad resarjev na okrasnih rastlinah, jih je potrebno preventivno okrepiti. Poškropimo jih s pripravki: Izvleček njivske preslice ali Koprivin, tako rastline dobijo trše liste, ki so manj zanimivi za napad škodljivcev. Napad tripsov lahko preprečimo tudi z aromami, kot je npr. Česnov izvleček.

Listni zavrtači

Opis škodljivca, razvojni krog in škoda:  največ listnih zavrtačev spade med metulje. Krila živalc so enobarvna ali pisana, s prečnimi vzorci, ki imajo metalno svetleče proge. Metulji so večinoma aktivni v zgodnjih večernih urah. Navadno imajo več kot eno generacijo letno. Jajčeca odlagajo na površino substrata. Gosenice živijo v listih ali steblih, kjer izjedajo notranjost tkiva. Večina vrst ves cikel gosenice preživi v izvrtini lista. Nekatere vrste so zavrtači le v zgodnjih razvojnih stadijih, dorasle gosenice pa se hranijo zunaj lista. Zabubijo se v svilenem kokonu v sami izvrtini ali v tleh.  Pri balkonskih rastlinah napad listnega zavrtača opazimo na listih, kjer so vidni kačasto oblikovani rovi rjave barve. Največkrat je to problem pri surfinijah.

Varstvo: uporabimo insekticid Mospilan 20 SG.

Krvava uš (Eriosoma lanigerium)

Opis škode: rumenkasti listi in slaba rast so posledica napada krvavih uši. Te žuželke se obdajo z lepljivimi in vati podobnimi tvorbami, ki jih najdemo predvsem na spodnji strani listov in v zalistju. Krvave uši sesajo listne sokove.

Zatiranje: krvave uši so dobro vidne, zato jih lahko odstranimo s čopičem, pinceto ali vatirano paličico. Za zatiranje krvave uši je učinkovito sredstvo Pirimor 50 WG.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom  Česnov izvleček.

Kapar (Quadraspidiotus perniciosus)

Opis škode: na listnih žilah, pecljih in poganjkih najdemo bele, rumenkaste ali rjave pokrovčke, na listih pa je lepljiva obloga. Rastlina oslabi, saj uši, ki se skrivajo pod pokrovčki, sesajo rastlinske sokove.

Zatiranje: kaparji so s svojim trdim ščitom dobro zaščiteni. Napadene rastline je potrebno izolirati in ščite odstraniti z nožem.

Ogrci, ličinke majskega hrošča (Melolontha melolontha L.)

Opis škodljivca in škode: ogrci so ličinke majskih hroščev. Pojavijo se vsaka 4 leta in so lahko nevarni tudi koreninam pelargonij. Hrošči odlagajo jajčeca tudi do 600 metrov od roba gozda. Jajčeca odlagajo v zemljo, včasih pa tudi v cvetlična korita.

Zatiranje: domačo vrtno zemljo je potrebno pred uporabo zaliti s pripravkom Mospilan 20 SG.