Bolezni
BOLEZNI BALKONSKEGA CVETJA
Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo na balkonskem cvetju so:
Rastlina | Bolezen |
Bakopa | Siva plesen |
Bidens | Siva plesen |
Brahikoma | / |
Diascija | Koreninske gnilobe |
Fuksija | Siva plesen, koreninska gniloba, rja |
Gomoljna begonija | Siva plesen, pepelovka |
Kufeja | Siva plesen |
Lobelija | Bakterijsko obolenje, siva plesen |
Milijon zvončkov | Koreninske gnilobe |
Mimulus | / |
Mini dalija | Pepelovka, siva plesen |
Modri čudež | Koreninske gnilobe |
Monopsis ali rumena lobelija | Siva plesen |
Nagelj | Koreninska gniloba, nageljnova črnoba, nageljnova rja, pepelovka, siva plesen |
Novogvinejska vodenka | Koreninske gnilobe, siva plesen |
Pelargonija | Stebelna gniloba, siva plesen, pelargonijina rja, črna listna pegavost, listna pegavost, listna bledica, plutavost bršljank |
Sanvitalija | / |
Surfinija | Pepelovka, koreninske gnilobe, listna bledica |
Torenija
| / |
Verbena | Siva plesen |
Pelargonijina rja (Puccinia pelargonii) in druge rje (Puccinia spp.)
Znaki bolezni: na fuksijah, nageljnih in navadnih pokončnih pelargonijah se rada pojavi rja. Pelargonijina rja napada samo pasaste pelargonije. Bolezen se pojavlja predvsem zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko so temperature nekoliko nižje. Spoznamo jo po tem, da se na listih pojavijo najprej okroglaste rumenkaste pegice. Na spodnji strani lista čez čas opazimo drobne rjave kupčke, ki sčasoma počijo in se iz njih usiplje temno rjav prah - spore, s katerimi se bolezen širi naprej. Bolezen lahko v eni sezoni napadeno rastlino popolnoma uniči.
Zatiranje: napadene liste odstranimo in sežgemo ali zakopljemo, nato pa rastlino poškropimo s pripravkom
Topas 100 EC.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom
Izvleček njivske preslice.
BAKTERIJSKA UVELOST PELARGONIJ (Xanthomonas campestris pv.)
Znaki bolezni: bakterijska uvelost pelargonij je bolj pogosta pri gojiteljih, kot pa pri ljubiteljih. Ker pa ni nujno, da vse okužene rastline propadejo takoj, se lahko pojavi šele čez leto ali več. Listi nekoliko posivijo, čez kakšen dan, dva pa visijo iz rastline, kot bi bili uveli. Kljub zalivanju se stanje ne izboljša. Listi porumenijo in celi poganjki se posušijo, sčasoma propade cela rastlina.
Zatiranje: ker je bolezen bakterijskega izvora, je ne moremo zdraviti. Zato je potrebno rastline zavreči, posode pa razkužiti z 10 % varikino.
Črna listna pegavost (Alternaria spp.)
Znaki bolezni: okužba se najprej pojavi na starih listih in se kasneje razširi na mlade. Simptomi, kot so rjave pege, obrobljene s svetlejšim robom, so pogostejši pri gusto nasajenih rastlinah in rastlinah, ki so izpostavljene direktnemu dežju. Okužbo povzroča velika zračna vlažnost, nizka temperatura ali zalivanje rastlin z vrha, po listih.
Varstvo: rastline zalivamo tako, da omočimo zemljo in voda ne pride v stik direktno z rastlino. V pomoč so nam lahko fitofarmacevtska sredstva na osnovi azoksistrobina.
KORENINSKA GNILOBA (Thirlaviopsis Basicola)
Znaki bolezni: koreninska gniloba je pri številnih ljubiteljih velik problem, povezan z oskrbo in predvsem zalivanjem. Odkar rastline sadimo v šotnate substrate, je koreninske gnilobe bistveno več. Običajno pričnejo najprej gniti drobne koreninice, česar niti ne opazimo. Opazimo pa, da se je rast zaustavila in da so novo zrasli listi manjši od prejšnjih. V nekaterih primerih steblo počrni in zgnije.
Varstvo: da bi preprečili pojav koreninske gnilobe, rastline ob vsakem presajanju zalijemo s primernim fungicidom. Obenem pa pazimo, da jih zalivamo zjutraj, ko so rastline še hladne in ne čez dan ali proti večeru, ko so močno razgrete, voda za zalivanje pa hladna. Zalivamo jih dvakrat na teden, vendar obilneje.
SIVA PLESEN (Botryotinia fuckeliana)
Znaki bolezni: siva plesen je v času prezimovanja in v jesenskem času ena od najbolj nevarnih glivičnih bolezni. V jeseni se najprej pojavi na odcvetelih cvetovih, ki v vlažnem vremenu ne odpadejo, temveč se prilepijo na liste in stebla, kjer prično gniti. Bolezen se v kratkem času naseli tudi na zdrave cvetove, liste in celo poganjke. Siva plesen je tudi najbolj pogosta bolezen pelargonij v jesenskem času, ko je višja zračna vlaga.
Zatiranje: za preprečevanje sive plesni je zelo pomembna rastlinska higiena. Vsakih nekaj dni je potrebno rastline očistiti odpadlih listov in jih odstraniti iz okolice rastlin. V času prezimovanja je vsaka kaplja vode na poganjku ali listu lahko nevarna.
Če se je siva plesen že prekomerno razširila, moramo ukrepati s fitofarmacevtskimi sredstvi. Uporabimo fungicid
Switch 62,5 WG.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom
Izvleček njivske preslice.
PEPELASTA PLESEN (Erysiphe spp, Oidium spp.)
Znaki bolezni: surfinije, dalije, gomoljne begonije, nageljne napada pepelasta plesen. Listi postanejo na zgornji strani plesnivi, rast in cvetenje pa se zaustavita. Napad je včasih tako močan, da cela rastlina izgleda kot bi bila posuta z belo moko.
Zatiranje: rastline poškropimo s pripravkom
Topas 100 EC, kateremu dodamo vlažilo
Silwet L-77, da se škropivo sploh lahko oprime plesnive obloge. Škropljenje je potrebno nekajkrat ponoviti.
Za boljšo odpornost rastlin jih nekajkrat poškropimo s pripravkom
Izvleček njivske preslice.
VIRUSI NA PELARGONIJAH
Pelargonije so pogosto okužene s PFBV (virus razbarvanja cvetov pelargonij), redkeje pa tudi s TSWV, INSV, CMV (virus mozaika kumar) in PLPV (virus črtavosti pelargonij).
Znaki bolezni: pri okužbi s PFBV, ki se ne prenaša s semeni niti s prenašalci temveč z vegetativnim razmnoževanjem in mehansko, se bolezenska znamenja na listih v obliki klorotičnih peg oz. obročev pojavljajo le na mlajših rastlinah in pri nizkih temperaturah. Pri višjih temperaturah rastline hitreje rastejo, bolezenska znamenja pa lahko izginejo. Podobna znamenja kot pri okužbi s PFBV pa lahko na listih pelargonij nastanejo tudi zaradi kapljic hladne vode, ki padajo na listno površje. INSV, podobno kot TSWV, povzroča na listih okuženih rastlin klorotične in rjave madeže oz. obroče. Spomladi se lahko na listih pelargonij, okuženih s PLPV, pojavijo črtasti in obročkasti vzorci in rumeno zelene pege ob žilah, vendar pogosto ta znamenja niso očitna. CMV na pelargonijah povzroča razbarvanje cvetov, zmanjšanje količine in spremenjeno razmerje pigmentov antocianov v listih, zato izgine normalni vzorec na listih, vzdolž žil pa se pojavijo vijolične pege. Povezujejo ga tudi s pritlikavostjo, mozaikom, lisavostjo in razbarvanjem žil.
Zatiranje: s fitofarmacevtskimi sredstvi napada virusov ne moremo preprečiti. Zato so potrebni drugi ukrepi. Če opazimo znake virusa na rastlini, je to rastlino čim prej potrebno uničiti, da se virus ne prenese na druge rastline.
Nageljnova črnoba
Znaki bolezni: pojavi se predvsem na nageljnih, ki so posajeni v prevlažen substrat. Bolezen prepoznamo po drobnih črnih pegicah, ki imajo rdeč do vijoličen rob. Pege so vidne predvsem na listih in steblih.
Varstvo: rastline moramo posaditi v primeren substrat (dodatek peska), rastlin ne smemo preveč zalivati. Izogibamo se izpostavljenosti rastlin direktnemu dežju. Ob prvih simptomih bolezni lahko uporabimo tudi fitifarmacevtska sredstva na osnovi difenokonazola.