Pleveli v krompiriščih

PLEVELI V KROMPIRIŠČIH

Pleveli v krompiriščih so pogosto mešana plevelna združba enoletnih širokolistnih plevelov in semenskih trav. Okopavanje je kot način zatiranja plevelov vezan predvsem na manjše njive, medtem ko je na večjih krompiriščih raba herbicidov reden ukrep. Glede na čas rabe lahko herbicide v krompirju uporabljamo pred ali po vzniku krompirja. Na povprečno zapleveljeni njivi z mešano plevelno združbo, lahko s herbicidi pred vznikom dosežemo zelo dobre rezultate, pogoj je le zadostna vlažnost tal. V sušnih razmerah se bolj obnese škropljenje po vzniku. Pred vznikom krompirja škropimo s talnimi herbicidi. Aktivne snovi vstopajo v rastline preko koreninic vznikajočih plevelov in jih uničijo. Najpomembnejši pogoj za dobro delovanje talnih herbicidov so dovolj vlažna tla. Kadar je v tleh zadosti vlage, se herbicid enakomerno razporedi v zgornjem sloju tal, od koder ga kaleči pleveli skupaj z vlago posrkajo. Če je po sajenju krompirja dalj časa suho vreme se herbicid v tleh ne razporedi in rastline ga slabše sprejmejo. V primeru, da sušno obdobje traja dalj časa, se po določenem času del herbicidne snovi že razkroji, zato je učinek kljub dežju kasneje slabši. V tem primeru uporabimo tudi herbicide, primerne za škropljenje po vzniku. 

Zelo učinkoviti so talni herbicidi, ki vsebujejo aktivno snov metribuzin. Tak herbicid je npr. Buzzin. 

V času zrelosti krompirja pa lahko opravimo sušenje (desikacijo) krompirjevke s sredstvom Dessicash.

Pleveli, ki se najpogosteje pojavljajo v krompirju:

Breskovolistna dresen (Polygonum persicaria)

Rastišče: po poljih, nasipih in pustih krajih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste od 30 do 80 cm. Steblo je pokončno, roza do rdečkasto, pri dnu zelenkasto. Steblo je običajno razvejeno. Listi so zeleni, podolgovati, dolgi 7 do 12 cm, široki 1,5 do 2,5 cm. Najširši so v sredini. Imajo kratke peclje ali so sedeči. Na površini imajo pogosto črno pego. Cvetovi so najpogosteje roza, redkeje zeleno beli ali rdečkasti, združeni v navidezni grozd na vrhu stebla ali v zalistju. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi iz plitve globine 1 -3 cm.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: po videzu je zelo podoba ščavjelistni dresni, če da je nekoliko nežnejša.

Ptičja dresen (Polygonum aviculare)

Rastišče: je nezahtevna, uspeva na različnih tleh.
Morfološke lastnosti: steblo je ponavadi poleglo, močno razraslo, olistano do vrha. Stebelni listi so podolgovati do suličasti, kratko pecljati, izraščajo iz kolenc in z listno škornjico iz medsebojno zraslih prilistov. Cvet je majhen, kratko pecljat, vijolično do zeleno bel, 2 do 5 cvetov združenih v pazduhah listov. Cveti poleti in jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: od pomadi do poznega poletja.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.

Ščavjelistna dresen (Polygonum lapathifolium)

Rastišče: razširjena je praktično povsod: po obrežjih, na vrtovih, vlažnih njivah, nasipih in grobljah.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 80 cm. Steblo je pokončno, razvejeno, gladko, pogosto z dolgimi rdečkastimi pegami. Stebelna kolenca so zadebeljena. Listi so jajčasti do izdolženo eliptični, na listnih pecljih zožani. Spodnja stran listov je posuta z bradavičastimi žlezami. Listi so na zgornji strani skoraj gladki, pogosto s črno pego. Cvet je bel ali rdečkast, cvetovi so združeni v valjaste navidezne grozde. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi iz globine do 4 cm.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: po videzu je rastlina zelo podobna breskovi dresni, le da je nekoliko močnejša, škornjice so gladke in imajo le malo res, ki se steblu v nasprotju z breskovo dresnijo rahlo prilegajo.

Plezajoča lakota, lepenec, smolenec (Galium aparine)

Rastišče: raste na rodovitnih, globokih, težkih in humusnih tleh v različnih posevkih, največkrat ga najdemo v združbi s strnim žitom. Zaradi sposobnosti plezanja po rastlinah, je zelo konkurenčna rastlina, največkrat problematična v žitih, ker otežuje spravilo.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 40 do 150 cm. Steblo je četvero robo, steblo in listi so pokriti z dlačicami. Z dlačicami se pritrdi na druge rastline in pleza po njih. Steblo je na kolencih togo dlakavo, na kolencih je tudi največ dlak. Listi so suličasti, razporejeni na kolencih, na enem vretencu jih je 6-9, so linearno razporejeni, sorazmerno mehki, temnozeleni. Zgornja stran listov je posuta z naprej zakrivljenimi bodicami. Listi so dolgi 30-60 mm in široki 3 do 8 mm. Majhni beli cvetovi so v obliki socvetja kobul. Cveti od maja do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: vznika lahko vse leto.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: navadno enoletni plevel, zunaj obdelovanih zemljišč tudi večletni.
Posebne lastnosti: je gostitelj nekaterih vrst ogorčic (nematod).

Kamilica (Matricaria chamomilla)

Rastišče: zelo razširjena je na poljih vseh vrst, posebno v združbi z žiti, v vinogradih, vrtovih, na poteh, robovih itd. Ustrezajo ji sveža, s hranili bogato založena glinasta ali ilovnato-glinasto-peščena tla brez kalcija. Uspeva tudi na slanih tleh.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 15 do 40 cm. Steblo je pokončno, golo, na preseku okroglo, z dolgimi vejami. Listi so pernato deljeni, nežni, gladki, brez vonja. Cvetovi so cevasti, rumeni in združeni v rumene glavice, ki so obdane z belimi venčnimi listi. Če cvetove zmrvimo, značilno dišijo. Cveti od maja do septembra, pogosto dva krat v letu.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: jeseni in spomladi. Pozno kaleče rastline prezimijo v obliki rozet.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebnosti: Ima zdravilne lastnosti. Živali se je zaradi močnega vonja izogibajo. Ima neugoden vpliv na mlečnost.

Srhkodlakavi ščir (Amaranthus retroflexus)

Rastišče: je zelo razširjena rastlina. Raste na poljih, predvsem tam, kjer je v tleh dosti hranil, ne uspeva pa na močvirnatih tleh ali na zelo vlažnih tleh. Močno je razširjen v toplejših območjih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 130 cm. Steblo je svetlo zeleno, bolj ali manj rdečkasto, pokončno, razvejeno, poraščeno s puhastimi dlačicami in zavito proti vrhu; hitro oleseni. Listi so na dolgih pecljih, jajčasti, na koncu zašiljeni, sivozeleni. Cvet je pokončna, gosta metlica, socvetje je lat na vrhu stebla in v zalistju, v spodnjem delu je zgoščeno in močno razvejano. Cveti od poleti do jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali zelo pozno spomladi, ko so temperature dovolj visoke. Za kalitev potrebuje temo in vsaj 20 °C.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: na neugodnih rastiščih lahko semenijo že nekaj cm visoke rastline, v ugodnejših razmerah pa dosežejo višino več kot 2 m in tvorijo več kot 1 mio semen.

Mnogosemenska metlika (Chenopodium polyspermum)

Rastišče: uspeva na lahkih glinastih, bogatih z dušikom in z vodo dobro preskrbljenih tleh.
Morfološke lastnosti: rastlina zraste v višino 10 do 100 cm. Steblo je močno razvejano, pogosto rdečkasto, z dolgimi, pogosto z navzgor ukrivljenimi stranskimi poganjki. Stebelni listi so enostavni, spodnji listi jajčasti, srednji podolgasti podolgovati. Posamezni cvetovi so združeni v majhno grozdasto socvetje, izraščajo iz pazduhe listnih pecljev ter na vrhu stebel. So belo roza ali belo zelene barve. Cveti od sredine poletja do jeseni. 
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: pomlad.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.

Bela metlika (Chenopodium album)

Rastišče: pogosto raste na poljih, vrtovih, vinogradih, sadovnjakih, posevkih jarega žita. Uspeva v lahkih, zračnih, humusnih in glinastih ali peščeno-glinastih tleh. Tlom odvzame veliko količino hranil.
Morfološke lastnosti: v višino zraste od 20 do 200 cm. Steblo je pokončno, veji se vse od vznožja. Na mladem steblu in listih se na površini nahaja siv prah, od tod ime bela metlika. Listi so podolgasto jajčasti, temnozeleni, večkrat imajo neenake, naprej obrnjene zobce, so ovalni do suličasti, celorobi ali nazobčani. Listna ploskev se proti peclju zoži, zgornji listi na steblu so suličasti ali čisto ozki. Cvetovi so drobni, zelenkasti, združeni v socvetje, z mokastim poprhom. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme najbolj množično kali od aprila do maja, lahko tudi kasneje do jeseni.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni, lahko tudi dvoletni plevel.

Posebne lastnosti: v slabih razmerah lahko semenijo tudi rastline, ki so dosegle le nekaj cm višine. Je eden najpomembnejših in zelo razširjenih plevelov. Seme bele metlike so v preteklosti uporabljali za peko kruha, ponekod belo metliko uporabljajo celo namesto zelenjave.

Navadna loboda (Atriplex patula)

Rastišče: raste ob ustjih rek, na poljih, vrtovih , v vinogradih, sadovnjakih. Rada ima s hranilki bogata in rahla, glinasta tla. Je kazalka hranil v tleh.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 100 cm. Steblo je pokončno, pogosto močno razvejano in razbrazdano, z vodoravnimi, nasproti si stoječimi spodnjimi vejami, ki so zelo močne in dolge ter pogosto ležijo na tleh. Listi so v začetni fazi pokriti z belim poprhom, zato je rastlina modrikasto zelena, kasneje pa postane zelena. Spodnji listi so podolgovato rombasti, s klinastim dnom. Zgornji listi so podolgovato suličasti, temno zeleni. Cvetovi so enospolni, cvetni klobčiči so večinoma v pokončnih. Navideznih klaskih. Ženski cvetovi so brez cvetnega odevala. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: kali spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: mlade rastline so užitne, prašiči jih radi jedo. Odrasle rastline imajo neprijeten vonj in jih živali ne uživajo rade.

Golo proso (Panicum dichotomiflorum)

Rastišče: uspeva v vlažnih in toplih rastiščih v bližini vodnih tokov. Najbolje uspeva na zmerno kislih tleh, ki vsebujejo veliko dušika. Največ ga najdemo v SV Sloveniji.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 80 cm. Raste v šopu z manjšim ali večjim številom bili. Če je veliko bili, ima šop obliko košare. Listi so dolgi do 50 cm, široki okoli 1 cm, svetleči in temno zelene barve. Zgornja listna ploskev je rahlo hrapava in ima nekoliko širšo belo poudarjeno osrednjo žilo. Socvetje ima obliko metlice, v kateri so stranske vejice pravilno, skoraj pravokotno nameščene na osnovno os. Stranske vejice so poraščene z majhnimi trnastimi dlačicami.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi, ko so temperature med 18°C in 20°C, v globini 4 do 5 cm.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: plevel ima izredno velik razmnoževalni potencial.

Njivski osat (Cirsium arvense)

Rastišče: uspeva na obdelanih tleh, pašnikih, med grmovjem, na posekah. Ustrezajo mu sveža do zmerno suha, s hranili bogata in globoka ilovnata tla, prav tako rastišče, bogata z dušikom.
Morfološke lastnosti: zraste 30 do 160 cm v višino. Steblo je razvejano, skoraj brez dlačic. Listi so nedeljeni ali globoko deljeni, s trikotnimi zarezami in večinoma valoviti. Listni rob je trnat, listna ploskev je na zgornji strani brez dlak ali največ pajčevinasto dlakasta, spodnja stran pa je sivkasta, nikoli volnata. Cvetovi so združeni v cvetne koške, umazano vijoličasti, v kobulastih latih. Moški in ženski cvetovi so na različnih rastlinah (dvodomnost). Ženski cvetovi rahlo dišijo po vaniliji. Cveti poleti in jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: kali jeseni iz zgornje plitve plasti tal. Seme je kaljivo več kot 6 let.
Razmnoževanje: vegetativno, z rizomi in podzemskimi živicami; s semenom.
Življenjska doba: večletni plevel.
Posebne lastnosti: rastline se ukoreninijo do 3 m globoko in imajo številne vodoravne koreninske izrastke, iz katerih poženejo zeleni deli rastline. Je pionirska rastlina in se na neporaslih rastiščih pojavi med prvimi. K razmnoževanju bistveno pripomore obdelava tal, ki pretrga koreninske dele in jih tako razširja.

Njivski slak (Convolvulus arvensis)

Rastišče: najdemo ga na poljih, v vinogradih, vrtovih, ob robovih cest, na železniških progah, nasipih, grobljah. Rad ima suha, topla, s hranili bogata, globoka in rahlo glinasta tla.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 100 cm. Steblo je golo ali kratko dlakavo, poleglo, se plazi po tleh ali ovija po drugih rastlinah, je levosučen. Listi so pecljati, podolgasto jajčasti, pri dnu prisekani ali zaokroženi. Cvetovi so beli ali rdeči, posamični ali po trije v socvetju. Cveti od junija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali vse leto.
Razmnoževanje: vegetativno, s koreninami; s semenom.
Življenjska doba: zelnata trajnica-večletni plevel.
Posebne lastnosti: rastline poženejo več metrov dolge korenine, ki prodirajo globoko v zemljo in številne do dva metra dolge koreninske poganjke. S takšnim razmnoževanjem lahko rastlina zelo hitro prekrije večje površine. Pri mehanski obdelavi tal se s trganjem korenin in poganjkov njivski slak zelo hitro razmnožuje.

Plazeča pirnica (Agropyron repens)

Rastišče: raste na različnih tleh, vendar je pogostejša na lažjih in vlažnih tleh. Prenaša daljše obdobje pod vodo (poplave).
Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 130 cm. Steblo je pokončno ali pa se plazi po tleh, večinoma je gladko. Listi so dolgi 6 do 30 cm, sinje zeleni, dlakavi ali goli, zviti. Cvet je v obliki klasa in pokončen. Klaski v klasu so v dveh vrstah. Cveti od junija do oktobra.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali večinoma spomladi.
Razmnoževanje: vegetativno-s koreninami in s semenom.
Življenjska doba: zelnata trajnica.Posebne lastnosti: ima zelo močne in dobro razvite členkovite rizome, ki rastejo po tleh horizontalno, v več ravneh. Močno se razširja z mehansko obdelavo tal, pri kateri se rizomi trgajo. Je eden najbolj nadležnih in trdoživih plevelov.