Gnojenje krompirja

GNOJENJE KROMPIRJA

Gnojenje krompirja je ukrep, ki ga skrbno izvajamo skozi vso rastno dobo. Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna. Potrebno je zagotoviti primerno reakcijo tal, primerno založenost tal z dušikom, fosforjem, kalijem, kalcijem in magnezijem, pa tudi z nujno potrebnimi mikroelementi.

Krompir je okopavina, ki se gnoji tudi z organskimi gnojili v jesenskem ali spomladanskem času. Običajno je to uležan hlevski gnoj v količini 20 do 30 ton hlevskega gnoja/ha. Če krompir sadimo na lažjih tleh, gnoj zaradi izpiranja hranil čez zimo raje dodamo na začetku pomladi, na težjih tleh pa lahko tudi v jesenskem času. Če nimamo na razpolago hlevskega gnoja ali gnojevke, uporabimo briketirana organska gnojila. Organsko gnojilo Agrosol je rastlinskega izvora, ne vsebuje semen plevelov ali povzročiteljev okužb, vsebuje pa visok delež organske snovi in oživi talno floro in favno. Deluje počasi in dolgotrajno. Cenejša, nekoliko hitreje delujoča različica organskega gnojila živalskega izvora pa je Organo.

Ker je krompir kultura, ki potrebuje veliko hranil, mu dodajamo v rastni dobi tudi mineralna gnojila. Najprimernejši in tudi najučinkovitejši način dodajanja mineralnih gnojil je v vrste ob saditvi s sadilnikom. Dodajanje mineralnih gnojil mora temeljiti na analizi tal. Ob povprečni založenosti tal se priporočajo naslednji odmerki fosforja in kalija za gnojenje krompirja: 100-150 kg/ha fosforja; odvisno od ciljnega pridelka in namena pridelovanja in 150-250 kg/ha kalija; odvisno od ciljnega pridelka in namena pridelovanja. Nižje vrednosti veljajo za zgodnji in semenski krompir, višje pa za srednje in pozne sorte. Kalij in fosfor torej dodajamo tlom ob sajenju krompirja v vrste ob saditvi s sadilnikom. Dodajamo ju v obliki NPK granulatov; NPK 15-15-15 ali NPK 7-20-30, če pa imamo visoko vsebnost dušika v tleh ob sami sajenju, uporabljamo PK gnojila, dušik pa kasneje. Na začetku rastne dobe krompirja, ko ima krompir razvitih že nekaj listov, lahko gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo v obliki foliarnih gnojil. V primeru, da so tla zelo revna s fosforjem in kalijem, uporabimo kot dopolnilo k talnemu gnojenju listno gnojilo Foliar PK PRO ali profesionalno gnojilo Nutri-phite PK, ki ima fosfor v fosfitni obliki in je zato veliko bolje sprejemljiv rastlinam. Foliarno dognojevanje je lahko dodatek k talnemu gnojenju takrat, ko so tla zelo revna s fosforjem in kalijem in sta na ta način elementa takoj na razpolago rastlinam. Lahko pa je foliarno dognojevanje s fosforjem in kalijem edino gnojenje s tema dvema elementoma (brez talnega gnojenja) v primeru, da so tla dobro založena s fosforjem in kalijem in ni potrebe, da bi ju v tla vnašali preko tal, ampak s foliarnim gnojenjem vzdržujemo normalno raven fosforja in kalija za zdravo rast. Foliarno gnojenje lahko tudi v celotni nadomesti talno dognojevanje v primeru, da so tla razmeroma dobro založena z vsemi elementi (N, P, K). Tako lahko s foliarnim gnojilom Foliar NPK PRO napravimo dognojevanje brez talnega gnojenja, ampak samo v primeru, ko imamo tla dobro založena s hranili in tako s foliarnim gnojenjem vzdržujemo optimalno količino sprejemljivih hranil za rastline. Po drugi strani pa je lahko foliarno gnojenje z gnojlom Foliar NPK PRO dodatek k talnemu gnojenju v primeru, ko imamo tla zelo revna s hranili in bi s foliarnim gnojilom želeli doseči hitrejši učinek gnojenja ali pa zaradi suše talna gnojila ne delujejo.

Kalcij lahko dodajamo v dveh do treh obrokih v obliki lahko topnega kalcija (Kalcijev nitrat ali kalcijev klorid). Prvič ob osipanju lahko dodajamo Kalcijev nitrat kot granulat, kasneje pa kalcij dodajamo foliarno. Uporabimo Foliar kalcij PRO (kalcijev klorid) ali pa Foliar kalcij (ki ima poleg kalcija dodane še druge mikro in makro elemente). Potrebe po kalciju so od 150-200 kg Ca/ha.

Magnezij dodajamo z mineralnimi ali foliarnimi gnojili. V primeru močnega pomanjkanja magnezija ga je potrebno dodajati k tlem ob začetnem spomladanskem gnojenju. Uporabimo Magnezijev sulfat. Za foliarno gnojenje uporabimo Foliar magnezij PRO ali Foliar magnezij (ki poleg magnezija vsebuje še druge makro in mikro elemente).

Na podlagi dolgoletnih poskusov so poznane optimalne količine dušika, ki ga posamezna sorta ali tip sorte potrebuje (ciljna vrednost). V naših razmerah veljajo naslednje ciljne vrednosti:

• zgodnji krompir 100 do 110 kg N/ha;
• srednje zgodnji in semenski krompir 130 do 140 kg N/ha;
• srednje zgodnje do srednje pozne sorte 170 kg N/ha;
• pozne sorte do 200 kg/ha;
• pozne nedeterminantne sorte 170 kg N/ha.

Pri jeseni zaoranem hlevskem gnoju od ciljne vrednosti odštejemo 15 do 50 kg N/ha, odvisno od količine gnoja (20 do 50 t/ha). Pri zgodnjem in semenskem krompirju upoštevamo, da nasad ne raste celo leto (korekcijsko količino nekoliko zmanjšamo). Pri gnojenju z 20-30 m³ goveje gnojevke na hektar upoštevamo odbitek 20 do 30 kg N/ha.

Če je bil pred posevek lucerna, v celem letu upoštevamo (odštejemo) na peščenih tleh od 80 do 150 kg N/ha in na težjih tleh od 140 do 200 kg N/ha, količina je odvisna od kakovosti pred posevka. Večja količina dušika v tleh se lahko pojavi tudi v primeru, če smo v tla pred sajenjem krompirja vnesli gnojilo Agrostrun, s katerim smo želeli zmanjšati populacijo strun v krompirju. V kolikor pred saditvijo ugotovimo večjo količino dušika v tleh ( npr 50 do 80 kg N/ha), vso potrebno količino dušika dodamo po saditvi (npr. del ob vzniku, del po nastavljanju gomoljev-čas osipanja-ali celo še pozneje. Dušik vnašamo v tla s talnimi, granuliranimi gnojili: ob sajenju NPK 15-15-15, NPK 7-20-30, za dognojevanje KAN ali UREA.

S pomočjo talnih analiz pa lahko točno ocenimo stanje v tleh in se odločamo na podlagi le-teh (kdaj in v kateri obliki bomo dodali hranila).