Bolezni na krompirju

Najpogostejše bolezni na krompirju so:

Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)

Znaki bolezni: simptomi se najprej pojavijo na robovih spodnjih listov v obliki temnih pik. V vlažnem vremenu se hitro povečajo in tvorijo temna področja z zabrisanim robom. Na spodnji strani lista se na robu pojavi 3-5 mm široko svetlo področje z micelijem. V daljšem obdobju vlažnega vremena začnejo kmalu vsi nadzemni deli rastlin gniti. Nasprotno je rast glive v suhem vremenu zavrta. V tem primeru svetel rob z glivo ni opazen. Ob nastopu vlažnega vremena se razvoj glive pospešeno nadaljuje.

Druga faza razvoja bolezni je infekcija gomoljev. Ob vlažnem vremenu pride namesto do raznosa sporangijev z vetrom, do spiranja sporangijev v tla. Zoospore, ki se sprostijo iz sporangijev vzkalijo in vdrejo v gomolj preko lenticel ali pa preko poškodb na površini gomoljev. Na gomoljih krompirja okuženih z glivo se pojavijo rjavkasta mehka mesta. Razvoj bolezni se nadaljuje na skladiščenih plodovih. Mesta infekcije pa lahko služijo za vdor sekundarnim okužbam(npr. bakterija Erwinia carotovora), ki povzročajo vlažno gnilobo krompirja. Okuženi gomolji krompirja predstavljajo vir infekcije za naslednjo rastno sezono. Micelij zraste iz gomoljev neposredno v nadzemne dele rastline, zaradi česar je bolje uporabljati vsako leto semenski krompir, vzgojen iz neokuženih rastlin, ki ga dobimo pri zanesljivih proizvajalcih.

Pogoji za okužbo: plesni ustreza vlažno vreme s srednje visokimi temperaturami. V sušnih razmerah bolezen napreduje počasi in ne predstavlja večjih izgub pridelka.

Zatiranje: pri zgodnjih sortah v večini let zatiranje s fungicidi ni potrebno. Pri srednje poznih sortah skušamo bolezen zatreti s 3 do 6 škropljenji, pri poznih sortah pa izvedemo še eno do dve škropljenji več. Prvi dve škropljenji izvedemo v začetku zapiranja vrst s kontaktnimi ali polsistemičnimi pripravki, pozneje uporabljamo sistemike. Za vsako škropljenje uporabimo drug pripravek. Sistemike uporabljamo samo največ krat zapored.

Krompirjevo plesen zatiramo s sredstvom Nordox 75 WG ali Galben M. 

Črna pegavost krompirjevih listov (Alternaria solani)

Znaki bolezni: na listju se v sredini poletja pričnejo pojavljati temne, v začetku vodene razmehčane pege. Ko se pege pričnejo sušiti, v njihovi notranjosti opazimo koncentrične kroge. Listje z veliko pegami rumeni in pospešeno odpada. Na gomoljih se pojavijo vdrte temne oplutenele pege.

Pogoji za okužbo: gliva se prične intezivno razvijati šele sredi poletja, ko nastopijo višje temperature in se listje nekoliko postara. Pri občutljivih sortah se bolezen hitro razvije tudi v dokaj sušnih razmerah.

Zatiranje: črne pegavosti na listju ni potrebno zatirati s posebej izbranimi pripravki, ker večina pripravkov za zatiranje plesni deluje tudi na to bolezen, vendar ne vsi.

Za zatiranje črne pegavost krompirjevih listov uporabljamo sredstva na osnovi azoksistrobina ali difenkonazola ali pripravke Nordox 75 WG, Ortiva ali Pergado MZ. 

Bela noga krompirja (Rhyzoctonia solani)

Znaki bolezni: ob sajenju močno okuženih gomoljev propade veliko kalic, zato grmi vzniknejo zelo pozno in imajo malo število stebel. Pozneje stebla na prehodu iz zemlje počrnijo, na njih se naredi bela plesniva prevleka. Listje je drobno, porumenelo in hitro odpada. Gomolji so drobni in gnijejo že na njivi.

Pogoji za okužbo: gliva se najbolje razvija na težkih, razmočenih in slabo zračnih tleh.

Zatiranje: razkuževanje gomoljev s fungicidi opravijo semenarji. Obstajajo tudi fungicidi za zatiranje bele noge krompirja. 

Črna noga krompirja (Erwinia carotovora)

Znaki bolezni: okuženi gomolji imajo okoli popka in očes temne pege. Ob vzniku bakterija zavre rast stebelc. Med rastno dobo opazimo zakrnele grme, na katerih so rumenkasti togi pokončno štrleči listi. Stebla v zemlji in nekaj cm nad zemljo počrnijo in se spremenijo v zdrizdasto kašo. Gomolji pričnejo gniti pri popku in se prav tako spremenijo v lepljivo temno zdrizdasto kašo. V skladišču se na gomoljih razvije mehka gniloba.

Pogoji za okužbo: osnovni vir kužila so okuženi gomolji, zato je težišče zatiranja te bolezni pri semenarjih.

Zatiranje: neposredno kemično zatiranje te bakterije ni možno. 

Prašnata in navadna krastavost (Spongospora subteranea, Streptomyces scabies)

Znaki bolezni: pri prašnati krastavosti nastanejo na kožici krompirja drobni kraterčki, polni črnega prahu, pri navadni krastavosti se razvijejo velike rjave oplutenele kraste brez črnega prahu.

Pogoji za okužbo: prašnata krastavost je pogosta v hladnih peščenih tleh, posebej če v zgodnjem poletju pade veliko padavin. V zanjo dobrih pogojih napade tudi korenine in stolone. Navadno krastavost pospešuje obilno gnojenje z nefermentiranimi organskimi gnojili in kolobar z velikim deležem žit in travinja.

Zatiranje: kemičnega zatiranja ne izvajamo. 

Vertilicijska in fuzarijska uvelost krompirja (Verticillium, Fusarium oxysporium)

Znaki bolezni: značilno je sektorsko venenje posameznih stebel, posameznih listov na steblu ali celo posameznih lističev v sestavljenem listu. Grmi zaostajajo v rasti in zelo zgodaj se kažejo znaki zorenja krompirjevke.

Pogoji za okužbo: vir kužila so latentno okuženi gomolji in delno ostanki propadle krompirjevke in številnih drugih gostiteljskih rastlin.

Zatiranje: glavni dejavnik pri zatiranju je sajenje neokuženih gomoljev. Kemično zatiranje daje omejene rezultate.