Pleveli v posevkih koruze

PLEVELI V POSEVKIH KORUZE

Pleveli v koruzi predstavljajo v tehnologiji pridelave koruze stalno težavo. Koruza ima v obdobju od vznika do časa, ko doseže višino približno 0,5 m slabšo tekmovalno sposobnost proti plevelom kot kasneje. Uporaba herbicidov v koruzi se iz leta v leto bolj nagiba k usmerjenemu zatiranju plevela po vzniku koruze in plevela.

ZATIRANJE PLEVELOV PRED VZNIKOM

Izbira pripravka in odmerka herbicida je odvisna od izkušenj v preteklosti (potrebno je dobro poznavanje pridelovalne površine). V ta namen uporabljamo talne herbicide, delovanje le teh pa je odvisno od talnih lastnosti, predvsem pa od količine padavin, vlažnosti tal, kakovosti priprave tal in adsorbcijskih lastnosti tal. Z uporabo talnih herbicidov ni mogoče zatreti trajnih plevelov in da tudi niso primerna alternativa za uporabo na izrazito lahkih, prepustnih in mikrobiološko malo aktivnih tleh.

Na vodovarstvenih območjih uporabljamo talni herbicid Adengo, zelo učinkovit je tudi pripravek Lumax, ki pa se na VVO več ne uporablja. 

ZATIRANJE PLEVELOV PO VZNIKU

Prednost tega načina je, da herbicid izberemo in uporabimo šele po oceni obsega in vrstne sestave plevelne populacije. Zavedati se moramo, da so le zmerne populacije plevelov obvladljive zgolj z uporabo herbicidov po vzniku. Zelo pomembna je predsetvena priprava njive in izenačenost njive, saj le tako lahko vplivamo na čim bolj izenačen in hiter vznik posevka in plevelov. Od vznika plevelov in razvojne faze plevelov je odvisen termin aplikacije. Pri uporabi herbicidov po vzniku posevka in plevelov imamo za aplikacijo običajno na voljo razmeroma kratek čas, kar pa pomeni, da je zatiranje plevelov po vzniku organizacijsko in tehnično zahtevnejše od zatiranja plevelov pred vznikom plevelov.

Širokolistne in ozkolistne plevele v koruzi po vzniku zatiramo s herbicidom Laudis ali  Nicosh.

Pleveli, ki se najpogosteje pojavljajo v posevkih koruze so:

Baržunasti oslez (Abutilon theophrasti)

Rastišče: vlažna, s hranili bogato založena rastišča (vrtovi, jarki, nasipi, železniške proge, obdelana zemljišča).
Morfološke lastnosti: v višino zraste do 100 cm. Steblo je pokončno, večinoma nerazvejeno, žametno poraščeno. Listi so veliki do 150 mm, na dolgih pecljih, s srčastim dnom (podobni so lipovim listom). Cvetovi so posamični ali jih je nekaj združenih v zalistju. Cvetni lističi so veliki približno 1 cm in rumene barve. Cveti od junija do avgusta.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: pozna pomlad in poletje.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: rastlina postaja vedno bolj razširjena po vsej Sloveniji in postaja marsikje problematičen plevel.

Bela metlika (Chenopodium album)

Rastišče: pogosto raste na poljih, vrtovih, vinogradih, sadovnjakih, posevkih jarega žita. Uspeva v lahkih, zračnih, humusnih in glinastih ali peščeno-glinastih tleh. Tlom odvzame veliko količino hranil.
Morfološke lastnosti: v višino zraste od 20 do 200 cm. Steblo je pokončno, veji se vse od vznožja. Na mladem steblu in listih se na površini nahaja siv prah, od tod ime bela metlika. Listi so podolgasto jajčasti, temnozeleni, večkrat imajo neenake, naprej obrnjene zobce, so ovalni do suličasti, celorobi ali nazobčani. Listna ploskev se proti peclju zoži, zgornji listi na steblu so suličasti ali čisto ozki. Cvetovi so drobni, zelenkasti, združeni v socvetje, z mokastim poprhom. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme najbolj množično kali od aprila do maja, lahko tudi kasneje do jeseni.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni, lahko tudi dvoletni plevel.
Posebne lastnosti: v slabih razmerah lahko semenijo tudi rastline, ki so dosegle le nekaj cm višine. Je eden najpomembnejših in zelo razširjenih plevelov. Seme bele metlike so v preteklosti uporabljali za peko kruha, ponekod belo metliko uporabljajo celo namesto zelenjave.

Breskovolistna dresen (Polygonum persicaria)

Rastišče: po poljih, nasipih in pustih krajih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste od 30 do 80 cm. Steblo je pokončno, roza do rdečkasto, pri dnu zelenkasto. Steblo je običajno razvejeno. Listi so zeleni, podolgovati, dolgi 7 do 12 cm, široki 1,5 do 2,5 cm. Najširši so v sredini. Imajo kratke peclje ali so sedeči. Na površini imajo pogosto črno pego. Cvetovi so najpogosteje roza, redkeje zeleno beli ali rdečkasti, združeni v navidezni grozd na vrhu stebla ali v zalistju. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi iz plitve globine 1 -3 cm.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: po videzu je zelo podoba ščavjelistni dresni, če da je nekoliko nežnejša.

Golo proso (Panicum dichotomiflorum)

Rastišče: uspeva v vlažnih in toplih rastiščih v bližini vodnih tokov. Najbolje uspeva na zmerno kislih tleh, ki vsebujejo veliko dušika. Največ ga najdemo v SV Sloveniji.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 80 cm. Raste v šopu z manjšim ali večjim številom bili. Če je veliko bili, ima šop obliko košare. Listi so dolgi do 50 cm, široki okoli 1 cm, svetleči in temno zelene barve. Zgornja listna ploskev je rahlo hrapava in ima nekoliko širšo belo poudarjeno osrednjo žilo. Socvetje ima obliko metlice, v kateri so stranske vejice pravilno, skoraj pravokotno nameščene na osnovno os. Stranske vejice so poraščene z majhnimi trnastimi dlačicami.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi, ko so temperature med 18°C in 20°C, v globini 4 do 5 cm.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: plevel ima izredno velik razmnoževalni potencial.

Kodrastolistna kislica (Rumex crispus)

Rastišče: uspeva na poljih, travnikih, pašnikih, ob poteh in rečnih ustjih. Rada ima s hranili bogata tla, posebno z veliko dušika, večinoma na težkih glinastih tleh. Pogosto se pojavlja na poljih s težkimi in vlažnimi tlemi.
Morfološke lastnosti: Zraste visoko tudi do 100 cm. Steblo je pokončno, ponekod z rdečkastimi odtenki, nerazvejeno ali razvejeno. S starostjo steblo oleseni in postane rjavordeče. Listi pri tleh so ozki ali suličasti, do 30 cm dolgi, v sredini najširši, na robu valoviti in skodrani. Stebelni listi se navzgor po steblu manjšajo. Najvišje ležeči listi so suličasti. Cvetovi so rumeno rdečkasti do rdečkasto zeleni, tvorijo rahle metlice, nameščene na koncu stebla, na vrhu so brez listov. Seme kali do 3 cm v globino. Seme kali periodično, zelo raztegnjeno. Semena z iste rastline se glede časa kalitve različno obnašajo.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: zgodnja pomlad.
Razmnoževanje: vegetativno, s koreninami; s semenom.
Življenjska doba: večletni zelnati plevel.
Posebne lastnosti: vsebuje glikozid, zato je grenkega okusa. Živina se je izogiba. Je pokazatelj ilovnatih, glinastih in s hranili bogatih tal.

Krvavordeča srakonja (Digitaria sanguinalis)

Rastišče: raste večinoma v toplem podnebju. Ustrezajo ji zemljišča, bogata z dušikom, posebno lažja tla. Rada raste na prisojnih legah. Razširjena je zlasti v okopavinah, na vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, ob poteh, na železniških progah, vse do planinskega pasu.
Morfološke lastnosti: zraste od 10 do 50 cm v višino. Steblo je gladko ali rahlo dlakavo na kolencih, pogosto vijoličaste barve. Pri dnu je velikokrat plezajoče. Listi so dolgi 3 do 15 cm, zeleni ali rdečkasti pri dnu lista, dlakavi. Socvetje je prstasto, z 2 do 12 vejicami(večinoma 5), dolgimi 4 do 8 cm. Cveti poleti.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali zgodaj spomladi, ko se tla ogrejejo.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: ima veliko krmno vrednost. Včasih smo jo sejali kot krmno rastlino, danes večinoma za zaščito pred erozijo na peščenih tleh.

Mnogosemenska metlika (Chenopodium polyspermum)

Rastišče: uspeva na lahkih glinastih, bogatih z dušikom in z vodo dobro preskrbljenih tleh.
Morfološke lastnosti: rastlina zraste v višino 10 do 100 cm. Steblo je močno razvejano, pogosto rdečkasto, z dolgimi, pogosto z navzgor ukrivljenimi stranskimi poganjki. Stebelni listi so enostavni, spodnji listi jajčasti, srednji podolgasti podolgovati. Posamezni cvetovi so združeni v majhno grozdasto socvetje, izraščajo iz pazduhe listnih pecljev ter na vrhu stebel. So belo roza ali belo zelene barve. Cveti od sredine poletja do jeseni. 
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: pomlad.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.

Navadna kostreba (Echinochloa crus-galli)

Rastišče: raste v zmernem podnebju in je zelo razširjen plevel. Množično se pojavi v vlažnih, toplih letih. Raste na obdelanih tleh, posebno v okopavinah, na strniščih, najdemo pa jo tudi na zapuščenih zemljiščih. V koruzi je zelo pogost plevel.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 150 cm. Steblo je členovito, na kolencih dlakavo. Pogosto je poleglo. Listi so črtalasti, zeleni ali rdečkasti, gladki in grobi ob robu. Socvetje je lat in je sestavljeno iz dolgih klasoidnih grozdičev. Cveti poleti.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi, ko je temperatura nad 20 °C.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: v nekaterih območjih, v glavnem v ZDA jo gojijo za krmo, saj vsebuje veliko sladkorjev.

Navadna loboda (Atriplex patula)

Rastišče: raste ob ustjih rek, na poljih, vrtovih , v vinogradih, sadovnjakih. Rada ima s hranilki bogata in rahla, glinasta tla. Je kazalka hranil v tleh.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 100 cm. Steblo je pokončno, pogosto močno razvejano in razbrazdano, z vodoravnimi, nasproti si stoječimi spodnjimi vejami, ki so zelo močne in dolge ter pogosto ležijo na tleh. Listi so v začetni fazi pokriti z belim poprhom, zato je rastlina modrikasto zelena, kasneje pa postane zelena. Spodnji listi so podolgovato rombasti, s klinastim dnom. Zgornji listi so podolgovato suličasti, temno zeleni. Cvetovi so enospolni, cvetni klobčiči so večinoma v pokončnih. Navideznih klaskih. Ženski cvetovi so brez cvetnega odevala. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: kali spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: mlade rastline so užitne, prašiči jih radi jedo. Odrasle rastline imajo neprijeten vonj in jih živali ne uživajo rade.

Navadna zvezdica (Stellaria media)

Rastišče: raste na s hranili in dušikom bogatih njivah, vrtovih, vinogradih, na ruderalnih zemljiščih, po nabrežjih in gozdovih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 5 do 40 cm. Steblo je okroglo, največkrat enoredno, dlakavo, običajno poleglo. Listi so srčasti, zaokroženi, kratkopecljati, nasprotno razvrščeni. Cvetovi so majhni in beli, v razrahljanem socvetju pakobulu s petimi belimi venčnimi listi. Cveti celo leto.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: kali jeseni in spomlad, tudi pri nizkih temperaturah. Jeseni kaleči pleveli semenijo spomladi , semena hitro kalijo, tako da še v istem letu semenijo ponovno. Jeseni kaleči pleveli tvorijo goste sklope rastlin v ozimnih žitih.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: je indikator za tla, bogata z dušikom. Izvleček uporabljajo v ljudskem zdravilstvu pri zdravljenju revme in proti bolečinam v sklepih.

Navadni bodič (Xanthium strumarium)

Rastišče: najdemo ga ob rečnih ustjih, na ruderalnih zemljiščih, poljih, posebej v združbi z listnatimi rastlinami, na težkih, mokrih in s hranili zelo bogatih tleh. Uspeva tudi na slanih tleh.
Morfološke lastnosti: v višino zraste od 15 do 18 cm. Steblo je močno razvejeno, kratko, priležno in dlakavo. Listi so srčasto trikotni, neenakomerno deljeni, nazobčani, na obeh straneh posuti s kratkimi dlačicami. Na koncu vej so majhne skupine moških cvetov, v zalistju pa so dvocvetne ženske cvetne glavice, posamično ali po več skupaj. Cveti od avgusta do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: pomlad.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.

Navadni kristavec (Datura stramonium)

Rastišče: v toplejših območjih je plevel v koruziščih. Ustrezajo mu z dušikom bogata tla.
Morfološke lastnosti: v višino zraste do 120 cm. Steblo je pokončno, razraslo, bujno, gladko. Listi so dolgopecljati, jajčasti, grobo nazobčani, temnozeleni. Spodnji listi so zelo veliki, merijo 20 x 15 xm. Cvetovi so beli, včasih svetlomodri, podobni lijakom, pokončni, s petimi rogljiči. Cveti poleti in jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: vznika pozno spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: rastlino so gojili v okrasne namene. Je zelo strupena, vsebuje alkaloide.

Njivski osat (Cirsium arvense)

Rastišče: uspeva na obdelanih tleh, pašnikih, med grmovjem, na posekah. Ustrezajo mu sveža do zmerno suha, s hranili bogata in globoka ilovnata tla, prav tako rastišče, bogata z dušikom.
Morfološke lastnosti: zraste 30 do 160 cm v višino. Steblo je razvejano, skoraj brez dlačic. Listi so nedeljeni ali globoko deljeni, s trikotnimi zarezami in večinoma valoviti. Listni rob je trnat, listna ploskev je na zgornji strani brez dlak ali največ pajčevinasto dlakasta, spodnja stran pa je sivkasta, nikoli volnata. Cvetovi so združeni v cvetne koške, umazano vijoličasti, v kobulastih latih. Moški in ženski cvetovi so na različnih rastlinah (dvodomnost). Ženski cvetovi rahlo dišijo po vaniliji. Cveti poleti in jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: kali jeseni iz zgornje plitve plasti tal. Seme je kaljivo več kot 6 let.
Razmnoževanje: vegetativno, z rizomi in podzemskimi živicami; s semenom.
Življenjska doba: večletni plevel.
Posebne lastnosti: rastline se ukoreninijo do 3 m globoko in imajo številne vodoravne koreninske izrastke, iz katerih poženejo zeleni deli rastline. Je pionirska rastlina in se na neporaslih rastiščih pojavi med prvimi. K razmnoževanju bistveno pripomore obdelava tal, ki pretrga koreninske dele in jih tako razširja.

Ogrščica (Brassica napus)

Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: navadno enoletni plevel.

Njivski slak (Convolvulus arvensis)

Rastišče: najdemo ga na poljih, v vinogradih, vrtovih, ob robovih cest, na železniških progah, nasipih, grobljah. Rad ima suha, topla, s hranili bogata, globoka in rahlo glinasta tla.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 100 cm. Steblo je golo ali kratko dlakavo, poleglo, se plazi po tleh ali ovija po drugih rastlinah, je levosučen. Listi so pecljati, podolgasto jajčasti, pri dnu prisekani ali zaokroženi. Cvetovi so beli ali rdeči, posamični ali po trije v socvetju. Cveti od junija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali vse leto.
Razmnoževanje: vegetativno, s koreninami; s semenom.
Življenjska doba: zelnata trajnica-večletni plevel.
Posebne lastnosti: rastline poženejo več metrov dolge korenine, ki prodirajo globoko v zemljo in številne do dva metra dolge koreninske poganjke. S takšnim razmnoževanjem lahko rastlina zelo hitro prekrije večje površine. Pri mehanski obdelavi tal se s trganjem korenin in poganjkov njivski slak zelo hitro razmnožuje.

Pasje zelišče (Solanum nigrum)

Rastišče: precej razširjeno je v posekih listnatih gojenih rastlin, v vrtovih, vinogradih, na grobljah, ob poteh. Rado ima lahka, prepustna, humusna, rahlo kisla do alkalna, z dušikom bogata ilovnata tla.
Morfološke lastnosti: v višino zraste do 80 cm. Steblo je pokončno, golo ali rahlo dlakavo, razvejeno, z robatimi vejami. Listi so široko jajčasti ali skoraj trikotni, celorobi ali nazobčani. Cvetovi so beli, v kratkih kobulih. Cveti od junija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: zelnata enoletnica.
Posebne lastnosti: je kazalnik dušika.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)

Rastišče: na poljih, deteljiščih, poteh in neobdelanih zemljiščih. Rada ima topla tla.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 90 cm. Steblo je pokončno, na preseku štirirobo, gosto prileglo ali srhkodlakavo, v zgornjem delu se razveji. Listi so večinoma nasprotni, jajčasti, pernato deljeni, na kratkih pecljih. Cvetni koški so ločeni po spolih, polkroglasti moški cvetovi so združeni v grozdasta socvetja na vrhu vej, ženski cvetovi pa so manj številni in so v zalistju zgornjih vej. V vsakem košku je 10 do 15 svetlo rumenih cvetov. Cveti od avgusta do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi. Je termofilna rastlina in kratko dnevnica.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: pelodni prah povzroča alergije pri živalih in ljudeh.

Plazeča pirnica (Agropyron repens)

Rastišče: raste na različnih tleh, vendar je pogostejša na lažjih in vlažnih tleh. Prenaša daljše obdobje pod vodo (poplave).
Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 130 cm. Steblo je pokončno ali pa se plazi po tleh, večinoma je gladko. Listi so dolgi 6 do 30 cm, sinje zeleni, dlakavi ali goli, zviti. Cvet je v obliki klasa in pokončen. Klaski v klasu so v dveh vrstah. Cveti od junija do oktobra.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali večinoma spomladi.
Razmnoževanje: vegetativno-s koreninami in s semenom.
Življenjska doba: zelnata trajnica.
Posebne lastnosti: ima zelo močne in dobro razvite členkovite rizome, ki rastejo po tleh horizontalno, v več ravneh. Močno se razširja z mehansko obdelavo tal, pri kateri se rizomi trgajo. Je eden najbolj nadležnih in trdoživih plevelov.

Plezajoča lakota, lepenec, smolenec (Galium aparine)

Rastišče: raste na rodovitnih, globokih, težkih in humusnih tleh v različnih posevkih, največkrat ga najdemo v združbi s strnim žitom. Zaradi sposobnosti plezanja po rastlinah, je zelo konkurenčna rastlina, največkrat problematična v žitih, ker otežuje spravilo.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 40 do 150 cm. Steblo je četvero robo, steblo in listi so pokriti z dlačicami. Z dlačicami se pritrdi na druge rastline in pleza po njih. Steblo je na kolencih togo dlakavo, na kolencih je tudi največ dlak. Listi so suličasti, razporejeni na kolencih, na enem vretencu jih je 6-9, so linearno razporejeni, sorazmerno mehki, temnozeleni. Zgornja stran listov je posuta z naprej zakrivljenimi bodicami. Listi so dolgi 30-60 mm in široki 3 do 8 mm. Majhni beli cvetovi so v obliki socvetja kobul. Cveti od maja do oktobra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli. 
Obdobje vznikanja: vznika lahko vse leto. 
Razmnoževanje: s semenom. 
Življenjska doba: navadno enoletni plevel, zunaj obdelovanih zemljišč tudi večletni. 
Posebne lastnosti: je gostitelj nekaterih vrst ogorčic (nematod).

Prstasti pesjak (Cynodon dactylon)

Rastišče: raste v toplih krajih, posebno na peščenih zemljiščih, na obdelanih tleh, travnikih, pašnikih, v vinogradih, sadovnjakih, pa tudi na nekmetijskih zemljišči.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 10 do 40 cm. Steblo je gladko, poganjki se plazijo po zemlji. Rastlina je bogato olistana, listi so dolgi 2 do 15 cm, zeleni, gladki ali malo dlakavi. Socvetje ima 3 do 7 prstasto razvrščenih vejic, to je klasoidna metlica. Rastlina cveti poleti in jeseni.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi in poleti.
Razmnoževanje: vegetativno-s koreninami-rizomi in z nadzemnimi deli-stoloni; s semenom. Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: ima 1 m in daljše plazeče se živice (rizome). Rizomi, ki jih s poletnim oranjem spravimo na površino, propadejo na soncu šele v 20 do 50 dneh. Je izredno trdoživ plevel. Živina ga rada je.

Ptičja dresen (Polygonum aviculare)

Rastišče: je nezahtevna, uspeva na različnih tleh.
Morfološke lastnosti: steblo je ponavadi poleglo, močno razraslo, olistano do vrha. 
Stebelni listi so podolgovati do suličasti, kratko pecljati, izraščajo iz kolenc in z listno škornjico iz medsebojno zraslih prilistov. Cvet je majhen, kratko pecljat, vijolično do zeleno bel, 2 do 5 cvetov združenih v pazduhah listov. Cveti poleti in jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: od pomadi do poznega poletja.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.

Srhkodlakavi ščir (Amaranthus retroflexus)

Rastišče: je zelo razširjena rastlina. Raste na poljih, predvsem tam, kjer je v tleh dosti hranil, ne uspeva pa na močvirnatih tleh ali na zelo vlažnih tleh. Močno je razširjen v toplejših območjih.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 20 do 130 cm. Steblo je svetlo zeleno, bolj ali manj rdečkasto, pokončno, razvejeno, poraščeno s puhastimi dlačicami in zavito proti vrhu; hitro oleseni. Listi so na dolgih pecljih, jajčasti, na koncu zašiljeni, sivozeleni. Cvet je pokončna, gosta metlica, socvetje je lat na vrhu stebla in v zalistju, v spodnjem delu je zgoščeno in močno razvejano. Cveti od poleti do jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali zelo pozno spomladi, ko so temperature dovolj visoke. Za kalitev potrebuje temo in vsaj 20 °C.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: na neugodnih rastiščih lahko semenijo že nekaj cm visoke rastline, v ugodnejših razmerah pa dosežejo višino več kot 2 m in tvorijo več kot 1 mio semen.

Ščavjelistna dresen (Polygonum lapathifolium)

Rastišče: razširjena je praktično povsod: po obrežjih, na vrtovih, vlažnih njivah, nasipih in grobljah.
Morfološke lastnosti: v višino zraste 30 do 80 cm. Steblo je pokončno, razvejeno, gladko, pogosto z dolgimi rdečkastimi pegami. Stebelna kolenca so zadebeljena. Listi so jajčasti do izdolženo eliptični, na listnih pecljih zožani. Spodnja stran listov je posuta z bradavičastimi žlezami. Listi so na zgornji strani skoraj gladki, pogosto s črno pego. Cvet je bel ali rdečkast, cvetovi so združeni v valjaste navidezne grozde. Cveti od julija do septembra.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali spomladi iz globine do 4 cm.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: po videzu je rastlina zelo podobna breskovi dresni, le da je nekoliko močnejša, škornjice so gladke in imajo le malo res, ki se steblu v nasprotju z breskovo dresnijo rahlo prilegajo.

Trirobka (Matricaria perforata = Tripleurospermum inodorum)

Rastišče: uspeva na mokrih apnenčasto ilovnatih in vlažnih glinastih tleh.
Morfološke lastnosti: steblo je pokončno, v glavnem močno razvejano, do 80 cm visoko. 
Stebelni listi so brez dlačic, pernato deljeni, številni segmenti nitasto ozki, listna ploskev prvega pravega lista krajša in širša od naslednjih listov. Navidezni cvet je v resnici koškasto socvetje z rumenimi cevastimi cvetovi na rahlo izbočenem cvetišču, okrog njih so beli jezičasti cvetovi, spodnjo stran koška obdajajo lističi, ki so vsi enake dolžine. Cveti od pozne pomladi do jeseni.
Morfološka klasifikacija: širokolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali jeseni in spomladi.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel (lahko tudi dvoletni).

Zeleni muhvič (Setaria viridis)

Rastišče: raste na raznih zemljiščih, najbolj mu ustrezajo peščena tla, bogata z dušikom. Je pogost plevel v posevkih, kot so repa, krompir, koruza, pa tudi na vrtovih, v vinogradih, sadovnjakih in na nekmetijskih zemljiščih.
Morfološke lastnosti: zraste 10 do 60 cm v višino. Steblo je gladko, pri vrhu grobo. Listi so dolgi 3 do 30 cm, zeleni do temnozeleni, gladki. Hitro ostarijo. Socvetje je gosta klasoidna metlica, široka do 1 cm, zelene barve. Klaski so zelo tesno skupaj, tako da se ne vidi os socvetja.
Morfološka klasifikacija: ozkolistni pleveli.
Obdobje vznikanja: seme kali pozno spomladi pri višjih temperaturah.
Razmnoževanje: s semenom.
Življenjska doba: enoletni plevel.
Posebne lastnosti: izredno je odporen proti suši.