Bolezni v posevkih koruze

BOLEZNI V POSEVKIH KORUZE

Najpogostejše bolezni koruze so:

Listne pegavosti in progavosti, povzročene od gliv iz rodu H. turcicum, H. carbonum, H. mayd

Znaki bolezni: pri nas najbolj razširjena bolezen iz te skupine je koruzna progavost, ki jo povzroča gliva H. turcicum. Okužbe se sicer pričnejo že konec maja, vendar bolezen postane očitno opazna šele v avgustu in v septembru, ko se na listju pojavijo več centimetrov dolge rjave proge obdane z nekoliko temnejšim robom. Pegavost in zakrnitev rastlin zaradi napada od glive H. carbonom se pri nas pojavlja le občasno pri manjšem številu rastlin. Gliva H. maydis se pojavlja le redko v poskusnih kolekcijah novih hibridov. Po okužbi z njima se razvijejo manjše okrogle ali ovalne pege obdane s temnim razvodenelim obročem. Okužene rastline lahko močno zaostanejo v razvoju in ne oblikujejo storžev.

Pogoji za okužbo: Glivi H. turcicum ustreza deževno vreme in srednje visoke temperature (15 - 20 ^oC). Glivi H. carbonom in H. maydis sta značilno bolj toploljubni od glive H. turcicum.

Zatiranje: kemično zatiranje teh bolezni pri nas ni potrebno. Na obseg obolelosti koruze najbolj vplivajo vremenske razmere, lastnosti hibridov in ozkost kolobarja. Pri sodobnih hibridih razpolagamo s podatki o odpornosti na te bolezni, zato imajo pridelovalci dobre možnosti za izbiranje bolj odpornih hibridov.

Bolezni povzročene od gliv iz rodu Fusarium: F. graminearum, F. moniliforme, F. culmorum, F. sambucinum, F. lateritium

Znaki bolezni: glive iz rodu Fusarium lahko napadejo vse organe koruze. Po napadu se razvijejo bolezni, ki jih imenujemo fuzarioze (fuzarjiske gnilobe - trohnobe). Več sorodnih, vendar specializiranih gliv (organi koruze, vlaga, temperatura) povzroča propad vznikajočih rastlin, trohnenje korenin, stebla in listnih nožnic ter trohnenje in plesnivost storžev. Na površini napadenih organov in v njihovi notranjosti se razvije belkast, rožnat, vijoličen ali oranžen micelij. S fuzarijskim micelijem okuženo zrnje in silaža povzroča pri govedu prebavne in plodnostne motnje.

Pogoji za okužbo: zaradi setve okuženih semen lahko rastline propadejo že v času vznikanja. Fuzarioze ogrožajo kakovost koruznega zrnja in koruzne silaže, ker glive izločajo zdravju škodljive toksine. Gliva se lahko pospešeno razvija tudi na neprimerno uskladiščenem zrnju in silaži.

Zatiranje: neposredno kemično lahko zatiramo le fuzarioze semen in vznikajočih rastlin (uporaba razkuženega semena). Od razkuženega semena si ne smemo obetati velikih uspehov pri preprečevanju razvoja gliv med rastno dobo. Napad na koruzi skušamo zmanjšati z ustreznim kolobarjenjem. V razmerah, ko fuzarioze pričnejo presegati prag 10 do 15% mono napadenih rastlin moramo v kolobarju občasno zmanjšati delež koruze in žit. Pri spravilu koruze za zrnje moramo koruznico zdrobiti na čim manjše delčke in jo hitro zaorati. Tako se gliva ne more obdržati na ostankih koruznice.

Koruzna bulava snet (Ustilago maydis)

Znaki bolezni: bulava snet je zelo razširjena bolezen. V poprečnih letih napade manj kot 1% koruznih rastlin in ne povzroča zaznavne škode. V zanjo zelo ugodnih letih napade med 20 in 30% rastlin. Do cvetenja gliva okuži vse nadzemen organe, kjer lahko pride v stik s prostimi meristemi, med cvetenjem in po njem pa napada predvsem storže. Napadeni organi se spremenijo v bulaste tvorbe polne črnega prahu, ki ga sestavljajo enocelične hlamidospore.

Pogoji za okužbo: gliva se ohranja v obliki hlamidospor, ki ostanejo kalive do 4 leta, če ležijo na površju tal. Zaradi tega minimalna obdelava v povezavi z monokulturo značilno poveča stopnjo napada od te bolezni. Bolezen se najbolj razmahne, če vročemu in deževnemu maju, sledita zelo vroča junij in julij. Gliva se najbolje razvija v vročih poletjih.

Zatiranje: tudi z uporabo razkuženega semena ne moremo dovolj uspešno preprečiti okužb rastlin s koruzno bulavo snetjo pozneje v vegetaciji. Z njimi preprečimo le začetne okužbe v maju. Na večini slovenskih njiv so zaloge hlamidospor dokaj velike, ker koruza predstavlja glavni kolobarni člen, zato povečanega napada v ugodnih letih ne moremo preprečiti.

Če se bo klima še naprej spreminjala v smeri segrevanja bo potrebno pri izbiri hibridov tej bolezni posvetiti več pozornosti. Uporaba tehnologije podsevkov ali vsejavanja v dosevke navadno značilno zmanjša možnosti za ohranjanje hlamidospor glive. V primeru močnejšega napada koruzo čim prej požanjemo in pokrmimo. Krmljenje živali s koruzo, na kateri so razvite bule, ki vsebujejo predvsem še nedozorele spore ne vpliva značilno na njihovo zdravstveno stanje. Škodljivo je krmljenje velike količine okužene koruznice na kateri je veliko bul z zrelimi sporami.

Koruzna rja (Puccina maydis)

Znaki bolezni: napadeni so predvsem listi. Na njih se razvijejo rjavi kupčki- sorusi, polni rjavih spor. Osnovni posledici delovanja rje sta uničenje listne mase in izrazito povečanje porabe vode, ki jo rastlina pospešeno izgublja skozi poškodovane liste.

Pogoji za okužbo: nevarna je v deževnih letih, ko se že v sredini poletja pojavijo daljša obdobja z visoko relativno zračno vlago in dokaj nizkimi nočnimi temperaturami. Takrat zgodnje okužbe izrazito pospešijo odmiranje listne mase. Zmanjša se absolutna masa zrn in kakovost koruznice za pripravo koruzne silaže. Vmesni gostitelj koruzne rje, to je toga zajčja deteljica (Oxalis stricta) pri ohranjanju glive nima dominantnega pomena. Rja se lahko ohrani tudi v obliki uredospor, ki prezimijo na ostankih nezaorane koruznice (predvsem zelo pozni hibridi na Primorskem) ali na koruznici, ki jo čez zimo hranimo za različne priročne namene.

Zatiranje: neposredno zatiranje te rje pri nas ni potrebno. Izjemoma je zatiranje potrebno le pri pridelovanje semenske koruze. Temeljito zaoravanje ostankov koruznice povzroči propad večine spor, ki omogočijo nadaljnji razvoj glive.

Koruzna plesen (Sclerophthora macrosperma)

Znaki bolezni: koruzno plesen povzroča splošno razširjena glivica plesnivka iz rodu Sclerophthora. Okužba povzroči grmičasto razraščanje koruze in oblikovaje združenega moškega in ženskega socvetja iz več deset miniaturnih storžkov.

Pogoji za okužbo: gliva se pojavlja na številnih njivah in travnikih, vendar koruzo lahko okuži v večjem obsegu samo v zelo mokrih letih (pojav enkrat na 8 do 12 let). Za uspešno okužbo korenin z zoosporami potrebuje gliva daljša obdobja, ko je zemljišče popolnoma razmočeno. To se zgodi v letih ko imamo v maju obsežne nalive in voda na površju njiv stoji vsaj dan do dva. Okužene so samo rastline, ki uspevajo na poplavljenih razmočenih delih njive. V zanjo neugodnih letih se ohranja v okolici luž in ob melioracijskih jarkih na travnih plevelih sorodnih koruzi (npr. na kostrebi).

Zatiranje: glive s škropljenjem ni mogoče uspešno zatirati in tudi potrebe ni.